Zgodbe, ki jih zgodovina skoraj ni slišala

MM -

 


Zgodbe, ki jih zgodovina skoraj ni slišala

V knjigah Ogenj, rit in kače niso za igrače prebirate zgodbe, iztrgane pozabi. Niso jih niso zapisovali t. i. strokovnjaki, temveč »le« iskrena in vedoželjna radovednica iz Žirov, pa vendar prav zato nosijo posebno težo in avtentičnost. 

V svetu, kjer ima vedno večji pomen t. i. citizen science, imajo ta pričevanja izjemno pomembno mesto, ne le v slovenskem prostoru, temveč tudi širše.

Podobne zbirke, ki bi na enem mestu združevale tako veliko število raznolikih pripovedi, skoraj ni mogoče najti. 


Zgodbe ne govorijo samo o intimnih plateh življenja, temveč tudi o vsakdanjih izkušnjah ljudi v zadnjih sto letih – o družini, odnosih, tišini in molku, ki sta pogosto zaznamovala generacije, in o neizrečenih resnicah, ki so se prenašale iz roda v rod.

Pričevanja, zapisana po pripovedovanju, so hkrati tudi dragocen učbenik življenja. Razkrivajo družinske vzorce, ki so oblikovali naše prednike in nas same. Pokažejo tudi, kako uničujoč je lahko molk – molk, ki pogosto vlada ne le v družbi, temveč tudi znotraj družin.

Prav zato knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače beremo z več kot le ''bralsko'' radovednostjo. Beremo jih zato, da – četudi posredno – spoznamo svoje korenine, bolje razumemo življenje svojih prednikov in skozi njihove zgodbe odkrijemo tudi delček sebe.

To niso čisto navadne knjige.
So učbenik in so glasovi preteklosti, ki nas učijo, da je vsaka zgodba prav posebna lekcija - vredna, da se iz nje učimo.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

ŽENSKE, KI SO SE SAME PONUJALE

MM -
Slika
  vir (ta fotka ni fotomontaža, je zapisal B. Požar) Ko je iz š la moja knjiga Mehko kot britev , so se mi za č ele ogla š ati bralci obeh spolov z zgodbami, ki so na prvi pogled zvenele kot iz č asov neko č popularnih »groupijev«. Ka že, da ženske niso bile le žrtve – kot v mojem romanu, znanim osebnostim so se tudi same ponujale. Gospod X X, ki je skoraj 46 let igral v nekem znanem narodno zabavnem ansamblu, je na zelo slikovit način opisal pretep dveh, ki sta se borili za pozornost njihovega kitarista, ki je bil v resnici ''srečno'' poročen, a ju to ni odvrnilo od tega, da bi se mu nastavljali. Več podobnih zgodb sem prebrala tudi v knjigi JOŽETA GALIČA. ''DOBR' SMO GA SRAL''. Spominjam se svojih dijaških let. Vrstnica je bila na smrt zaljubljena v danes že pokojnega kitarista, ki je špilal v takrat zelo znani skupini. Meni se je zdel grd kot smrtni greh, ona pa je njegovo koščeno postavo z umazanimi dolgimi lasmi oboževala. V zameno, ker sem...
Read more »

KADAR SREČAM TE, MOJE NEKDANJE DEKLE

MM -
Slika
  Dolgo sem zbirala pogum, da bi zapisala svojo zgodbo, pa si nisem upala. Šele, ko sem prebrala Milenino knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače, sem se usedla k pisanju. To sem naredila tudi ob moževi spodbudi, ki pozna vse podrobnosti. Po tem, ko sem zapisala vse, kar sem nosila v sebi, se bolje počutim. Bila sem vesela srednješolka. Moja družina je živela na Bledu, kjer nam nikoli ni bilo dolgčas. Če s prijateljico nisva imeli drugega dela, sva opazovali tuje turiste, zlasti turistkinje, ter občudovali njihova oblačila. Med tednom sem živela v internatu, obiskovala gimnazijo in počela še tisoč postranskih stvari, saj mi je šlo učenje dobro od rok. 15. aprila, bila sem že v 3. letniku, sem na avtobusni postaji v Ljubljani stala v vrsti za krofe. Če se prav spomnim, so jih sami cvrli. Bili so zelo dobri! Ko pridem na vrsto, ugotovim, da nimam dovolj denarja! Če bi kupila krof, bi mi zmanjkalo za avtobus. »Bom jaz častil!« se oglasi za mojim hrbtom. Ozrem se! Za menoj je ...
Read more »

NOVA FACEBOOK STRAN, KI JE NAMENJENA SAMOZALOŽNIKOM

MM -
Slika
           Število samozaložnikov iz leta v leto bolj narašča Z nekaterimi samozaložniki smo se že pred časom pogovarjali o ustanovitvi društva. A potem smo, žal, ugotovili, da ''društvo'' prinese s seboj kup nepotrebne administracije, predvsem pa stroškov, zato smo se premislili. Zdi se, da je facebook- oblika združevanja, sporočanja, komuniciranja.....ravno pravšnja, saj ni obvezujoča. Še več: vsak, ki želi karkoli povedati, ima zmeraj možnost, da to stori. Istočasna pa je ta stran lahko nekakšna oglasna deska, ki bo sporočala vsem, ki jih bo to zanimalo, če bo kdo od prijateljev izdal novo knjigo. Prav tako bomo lahko skupaj pomagali tistim, ki bodo iskali tiskarja, ilustratorje, lektorje.... Ena od idej je bila, da bi objavljali možnosti za literarne večere, skupne nastope (recimo) pesnikov...? Vsem, ki ste si  na Facebooku ''samozaložniki Slovenije'' izbrali za prijatelja - dobrodošli! Nekaj odgovorov na najbol...
Read more »