devištvo- drugič

Še v 70 letih je bilo devištvo tudi pri nas marsikje še zmeraj izjemno cenjeno, o njem se je govorilo in razpredalo kot o ''obvezni'' doti takratnih nevest. Ženske, ki so šle k poroki noseče (tudi jaz sem bila med njimi) pa smo bile deležne marsikatere opazke tistih, ki so skrbno ''beležili'', katera je po tej plati vredna spoštovanja in katera ne.

Nezakonske matere so bile frdamane, ničvredne, stanovanjskim blokom, kjer so dobile stanovanja, so marsikje rekli ''kobilarne''. S tem so namigovali, da so ''radodarne'' do vseh, ki potrkajo na vrata. Pred 2. sv. vojno je bil njihov položaj še veliko težji.

V zbirki Ogenj, rit in kače niso za igrače je kar nekaj zgodb teh nezakonskih mater in nezakonskih otrok.

Šele po Drugem vatikanskem koncilu (od cca 1965 naprej) so iz Družine in Ognjišča začeli počasi izginjati članki o pomenu devištva in so jih nadomeščali članki o družini kot celoti, odgovornem starševstvu, spolnosti v zakonu.

Nekako do takrat pa je bila ''kontrola krvave rjuhe'' v marsikateri družinski skupnosti, kjer so živeli ta mladi s ta starimi skupaj, nekaj čisto običajnega. Tašče so te reči imele, verjemite, zelo ''pod kontrolo''.

Eno od pričevanj, ki sem jih dobila včeraj:

Jože in Metka sta bila par že kakšno leto prej, preden je Jože (1967) šel služit vojsko v JLA. Ko se je vrnil, sta si dala ''duška'', se poročila, žal pa je imela Metka smolo, ker se je otrok rodil z osmimi meseci.

Nobeno potrdilo iz bolnišnice ni pomagalo, tašča je zagrizeno trmarila, da otrok ni njihov, da se je Metka skurbala z drugim v odsotnosti njenega sina. Čez eno leto se je rodila deklica, ki pa je imela ob rojstvu zelo svetle lase, kar je bil za taščo ponoven signal, da ima Metka drugega, saj sta bila oba z Jožetom- temnolasca. Pritisnila je na sina, da je ta končno popustil, ter ženo ''poslal'' nazaj domov. Jo je pa še kar naprej obiskal in iz teh obiskov se je rodil še en otrok.

Leta so tekla in nekoč se je tašča odločila, da bo šla kar sama po sina, ki je že nekaj dni bival s svojo družino. S seboj je vzela svojo največjo relikvijo, ki jo je hranila kot punčico svojega očesa: rjuho s krvavim madežem, ki je dokazoval, da je bila ob poroki devica.

Z njo je ''pomahala'' pred očmi svoje snahe.

«Pokaži mi svojo, pa ti bom verjela, da so tvoji otroci moji vnuki.''

Metkini starši so jo postavili pred vrata, žal pa je materi sledil tudi njen sin, saj ga je, to je na starost otrokom sam priznal, vse življenje grizel dvom, češ, kaj pa, če ima mama prav?

To se ni dogajalo pred vojno, ampak v zgodnjih 80 letih!

V Ogenj, rit in kače niso za igrače lahko, na primer, preberete tudi izpoved gospe, ki se je rodila v slovenski izseljeniški družini v ZDA. Tudi med njimi je bilo še leta in leta po 2. sv. vojni devištvo zelo spoštovano. Gospa opisuje trike, ki sta se jih s fantom posluževala, da je bil na koncu ''volk sit, koza pa še naprej cela''.

Ker se o intimi danes več kot toliko še zmeraj ne pogovarjamo, ker smo z molkom obremenjeni tudi v medsebojnih odnosih znotraj družine, je, žal, pač tako, da jih je preveč, ki pojma nimajo, kaj bi jim s tega področja vedeli povedati starši in stari starši.

Žal.

Še to:

Podatke je posredovala UI

Nedolžnost (devištvo) neveste pred poroko je danes še vedno zelo pomembna v mnogih delih sveta, predvsem tam, kjer so močno prisotne tradicionalne, patriarhalne, verske ali častne norme (posebej v zvezi z družinsko častjo – "family honor").Najbolj izrazito in pogosto je to v naslednjih regijah/državah (stanje okoli 2025/2026):

• Večina muslimanskih / arabskih / bližnjevzhodnih držav

Posebej močno: Savdska Arabija, Iran, Irak, Indonezija, Turčija (v konservativnih družinah), Maroko, Alžirija, Pakistan, Afganistan

V mnogih družinah se zahteva celo potrdilo o nedolžnosti (virginity certificate) ali pa se pričakuje dokaz na poročno noč (npr. krvavi madež na rjuhi). V Iranu in Indoneziji je to še vedno zelo razširjeno kljub kritikam WHO.

• Južna Azija

Indija (predvsem hindujski in muslimanski konservativni krogi)

Pakistan, Bangladeš

Tam je devištvo pogosto pogoj za "dober" zakon in družinsko čast.

• Srednja Azija in nekdanje sovjetske republike

Tadžikistan, Uzbekistan (v ruralnih in tradicionalnih okoljih) – še vedno obstajajo testi nedolžnosti.

• Vzhodna Afrika in dele Afrike

Nekateri narodi v Etiopiji (krščanski in tradicionalni običaji), Zulu v Južni Afriki (virginity testing), Gana (npr. Krobo obredi), pa tudi v Zimbabveju (Shona).

• Kavkaz in deli Balkana / vzhodne Evrope

V Armeniji, Gruziji (zlasti azerbajdžanske in tradicionalne skupnosti) ter ponekod na Makedoniji se še vedno pojavljajo "blood ceremonies" (preverjanje rjuhe po prvi noči).

• Vzhodna in Jugovzhodna Azija

V Kitajski, Indoneziji, Tajski (v konservativnih družinah) in delno Indiji je povprečna starost izgube nedolžnosti zelo visoka (okoli 22 leta), kar kaže na še zmeraj zelo močan družbeni pritisk.