Šala, ki jo pripisujejo Chucku Norrisu

 

Govori se, da je Norris šel nekoč na feministični protest in se vrnil z zlikano srajco in sendvičem v roki. Tako vsemogočen je bil.

Šala, ki jo pripisujejo Chucku Norrisu, je na prvi pogled nedolžna.

Ljudje se ji režijo, kdo pa se ne bi: moški, ki preživi feministični shod in se vrne nahranjen in urejen?

To je podobno nemogoče, kot če bi medved prišel iz gozda z urejenimi nohti in z medom v kanglici.

Vseeno se lahko ob tem hecu za hip ustavimo in se vprašamo: zakaj je sploh smešen?

Najbrž zato, ker med vrsticami predpostavlja stari dobri »spopad svetov« – Venere in Marsa, spopad feminizma in zdravega razuma?

Na eni strani sodoben moški, ki je rahlo zmeden, a na koncu zadovoljen, če je sit in ima zlikano srajco. Na drugi strani pa feministke, ki jim je uspelo doseči, da jim moški kuha, čisti, na filmski način zadovoljuje seksualne potrebe in še hvali njihovo neodvisnost.

Bravo, kakšen napredek!

Kako globok je danes prepad med moškimi in feminizmom? Kaj pravite?

Kaj pa, če ga zaradi lepšega raje malce napihnemo, ker se ob njem lažje smejimo in lažje prodajamo šale na račun tega napredka?

Veliko žensk se s feminizmom pravzaprav sploh ne ukvarja. Zanje je to nekakšna oddaljena TV farsa, v kateri se gole ženske, s počečkanimi joški derejo na ulici, medtem ko one doma mirno likajo srajco svojemu moškemu – in se ob tem še malo sramujejo, da jim je lastno delo, ki ga opravljajo Zanj in za družino celo všeč.

No, sem in tja se morda celo bojijo, da jih kakšna od »pravih« feministk vidi, ker potem bi bile tarča posmeha in zasmehovanja.

Ja, tudi to se dogaja!

Priznamo ali ne, kljub vsemu danes živimo bistveno svobodneje kot babice. Imamo službe, imamo volilno pravico, same izbiramo partnerje, potujemo, se ločujemo, kar še hočemo?!

No, če pogledamo pod zunanji ''celofan'', žal spoznamo, da se pod njim skriva marsikaj. A to je že druga tema, ZA NASLEDNJIČ MORDA?

Smo torej »okužene« s feminizmom, ne da bi to sploh opazile?

Ali pa se je svet pač spremenil in smo si nekatere stvari izborile brez preklinjanja in poniževanja moških?

Beseda »feminizem«, sploh če trčimo vanjo preko nasilja, danes pri marsikom sproži nelagodje.

Moški imajo občutek, da so zaradi različnih parol, s katerimi paradirajo pred njimi, samodejno - goli in bosi - na zatožni klopi.

Ženske pa, da jih bodo obsodile, ker jim je všeč, da jim moški odpre vrata – ali, bog ne daj, da mu doma, med štirimi stenami, kdaj pa kdaj ''zlikajo srajco''.

Šibka točka takšnih Chuck Norris šal je, da če jih jemljemo preveč dobesedno, hitro zdrsnemo v poceni karikaturo: vse feministke so histerične, vsi moški pa nebogljeni reveži, ki bi brez ženske revolucije težko preživeli.

Pa vendar – bodimo iskreni – odnos med spoloma je danes – zaradi spremenjenih odnosov in novih pravil - pogosto rahlo neroden tudi zaradi pričakovanj, ki se še niso povsem ''usedle'', predmet tudi cenenih šal.

Zdi se, kot da bi plesali tango, potem pa je nekdo vmes zamenjal glasbo za tehno, hkrati pa nnam ni povedal, kdo naj zdaj vodi ''igro''.

Je tako imenovani »normalen odnos« med moškim in žensko sploh še mogoč?

Seveda je.

Zahteva pa več pogovora, več poslušanja in – kar je najtežje – malo ponižnosti z obeh strani.

Pripravljenost priznati, da nimamo vseh odgovorov.

Ne On. Ne Ona.

Najboljše je pač kosilo izpod rok tistega, ki rad kuha, ki zna kuhati – pa naj bo to moški, ženska ali Chuck Norris sam.

In če ob tem zlikamo še srajco drug drugemu, in to brez večje ideološke drame… no, potem smo morda končno zmagali!

Ali pa vsaj preživeli.

Kar je v današnjih časih že kar majhen čudež.

o tem, kar se skriva pod celofanom, pa lahko preberete

👇👇👇👇