poletje s knjigo v roki

MM -

 





Klemen Ž.:


''Nikoli si nisem mislil, da bom z užitkom prebral kriminalni roman – pa me je Mehko kot britev popolnoma posrkal vase.

Knjigo sem vzel na letu na Kitajsko v roke iz radovednosti, predvsem zato, ker mi je kolegica, s katero smo potovali skupaj, rekla: "To moraš prebrati!"

Priznam, sprva z odporom – krimiči mi gredo načeloma na živce. Ampak ta knjiga ni le kriminalka.

To je zgodba iz mesa in krvi, ima dušo, kar lahko redkokdaj rečemo za tako imenovano moderno literaturo. V pisanju je veliko življenja, ki ni pocukrano, temveč zelo resnično. Avtorica razgali stvari, o katerih ljudje molčijo: zlorabe, umazane politične igre, skrivnosti, ki so jih njeni junaki skrivali v sebi desetletja. In vse to napiše brez pompoznosti, brez klišejev, z izjemno občutljivostjo in neverjetno napetostjo.

Ko sem knjigo zaprl, sem vse do pristanka letala sedel v tišini. Misli so mi še kar naprej begale od enega poglavja do drugega.

Če me je Mehko kot britev uspela prepričati – mene, ki krimijev sploh ne maram – potem pomeni, da je zares nekaj posebnega.

In je. Čestitke!''

👇👇👇

Sonja:" Hvala, ker ste na zelo lep in realen način prikazali kaplana Petra v romanu Mehko kot britev. Tudi v resnici je topel, rahločuten, ranljiv, včasih razpet med dolžnostjo in dvomi, ki so ga glodali vrsto let.

Vesela sem, da ste ga prepoznali tudi kot zelo srčnega. Jokal je, ko je bral o sebi.

Še enkrat – hvala. Vaša knjiga naši družini pomeni več, kot si mislite.''

 

👇👇👇 

Natalija z X-a:"Mehko kot britev je mojstrska kriminalka, ki prepleta resnične zgodbe s fikcijo. Z živim slogom in čustveno globino razkriva teme prostitucije, korupcije in tihotapljenja v Jugoslaviji 60. in 70. let. Navdušena nad avtentičnostjo, napetostjo in družbeno kritiko. Toplo priporočam.''

 

👇👇👇 

Hvala Tilnu, Anici, Mileni in Janiju. Knjigo so kupili tudi zato, ker me že lep čas zelo radi berejo. Lidija pa je napisala:"Podpiram vaše razmišljanje. Čeprav ne berem kriminalk, mi, prosim, pošljite💜 knjigo Mehko kot britev. 💜

 👇👇👇

dr. Petra K. N.:"Milena Miklavčič, avtorica romana Mehko kot britev in zbirke Ogenj, rit in kače niso za igrače, s svojimi kolumnami in komentarji na Facebooku ter X-u navdihuje z odkritosrčnimi zgodbami o življenju, spolnosti in družbenih tabujih. Njene knjige, polne resničnih pripovedi, razkrivajo globine človeške izkušnje in vabijo k premisleku. Najlepša zahvala za njeno delo je podpora z nakupom njenih del – bodisi najnovejšega romana Mehko kot britev ali unikatne zbirke Ogenj, rit in kače niso za igrače, ki je prava zakladnica zgodb iz prve roke. S tem ne le podpremo njeno ustvarjanje, temveč tudi ohranjamo dragocene vpoglede v slovensko dušo.❤



👇👇👇



Mnenje bralke Nine, študentke (19 let):

Ne berem veliko, v bistvu skoraj nikoli. Vašo knjigo mi je ''vsilila'' mama, češ da je "resna, ampak zelo berljiva". Malo sem zavila z očmi, ampak sem jo vseeno začela brati — in potem nisem mogla odnehati.

Mehko kot britev me je čisto potegnila vase. Najprej kot kriminalka – ker se stvari kar odpirajo, vse je napeto in hočeš vedet, kaj se bo še zgodilo!  V knjigi so trenutki, ob katerih mi je šlo na jok. Včasih sem morala malo odnehati, ker je bilo preveč. In potem sem jo spet odprla, ker sem želela razumeti.

Najbolj mi je ostala v glavi glavna junakinja – nisem si mislila, da se lahko ženska počuti tako ujeta, da ji nihče ne verjame in da jo lahko krivičen sistem dobesedno uniči.

Po tej knjigi drugače gledam na to, kaj pomeni biti ženska. Pa tudi na to, koliko stvari se je včasih – in se še danes – pometalo pod preprogo.

Tega ne rečem pogosto, pravzaprav do zdaj še nikoli: to knjigo bi moral prebrat vsak. Tudi tisti, ki mislijo, da jih te stvari ne zanimajo. Mene so in kot mami pravi, nisem edina.



👇👇👇 


Mnenje bralca Tima (22 let):

Iskreno? Podobno kot moja Nina, kriminalk tudi jaz ne berem.  Sem pa zasledil naslov Mehko kot britev na TikToku, potem mi je pa še ona rekla, da naj jo vzamem v roke, ker da gre za nekaj "resnega".

Priznam – nisem pričakoval, da me bo tako zagrabilo. Zgodba me je spomnila na kakšen dober dokumentarec ali serijo, kjer veš, da gre v ozadju za nekaj resničnega, in zato je vse skupaj še bolj privlačno.

Ob branju sem bil jezen, šokiran, pa tudi žalosten. Najbolj me je prizadelo to, kako se je vse skupaj dogajalo "v imenu ljudstva", kako so zlorabljali dekleta, potem pa vse skrili.

Ta knjiga ni samo roman,  je opomnik, da  ne nasedamo  pravljicam o "zlatih časih". Vsa čast, gospa!

PS Na vašem blogu sem zasledil, da ste vi avtorica knjig Ogenj, rit in kače niso za igrače. Mi lahko pošljete prvi del na naslov, ki ga prilagam v mailu? 



👇👇👇


Irena Bonča s FB: "Ko sem začela brati Mehko kot britev, sem imela občutek, da sem vstopila v svet, ki mi je hkrati znan in tuj. Bila sem še otrok, ko so se take stvari dogajale, in nihče, razen moje stare mame, jih ni omenjal. Vsi so molčali, s tetami in sosedami vred.

Zelo odkrito vam povem: imate poseben dar, saj pišete tako, da človeka kar stisne pri srcu.

Roman me je neizmerno pritegnil, prebrala sem ga v enem dnevu! Še sreča, da so dopusti! Ob vsaki strani sem razmišljala o tem, koliko žensk je moralo molčati in trpeti, ker se niso mogle nikomur zaupati.  Grozno! Čeprav sem politično na drugem bregu , kot ste vi, mislim, da bi se morali tudi o takšnih grozotah več pogovarjati.



Knjigo lahko naročite tudi sami in to na mail: jutri2052@gmail.com





👇👇👇


Lahko pa si privoščite tudi,kakšno od knjig iz zbirke OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE, ki so na voljo po poletni ceni 20 €


!







Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

KADAR SREČAM TE, MOJE NEKDANJE DEKLE

MM -
Slika
  Dolgo sem zbirala pogum, da bi zapisala svojo zgodbo, pa si nisem upala. Šele, ko sem prebrala Milenino knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače, sem se usedla k pisanju. To sem naredila tudi ob moževi spodbudi, ki pozna vse podrobnosti. Po tem, ko sem zapisala vse, kar sem nosila v sebi, se bolje počutim. Bila sem vesela srednješolka. Moja družina je živela na Bledu, kjer nam nikoli ni bilo dolgčas. Če s prijateljico nisva imeli drugega dela, sva opazovali tuje turiste, zlasti turistkinje, ter občudovali njihova oblačila. Med tednom sem živela v internatu, obiskovala gimnazijo in počela še tisoč postranskih stvari, saj mi je šlo učenje dobro od rok. 15. aprila, bila sem že v 3. letniku, sem na avtobusni postaji v Ljubljani stala v vrsti za krofe. Če se prav spomnim, so jih sami cvrli. Bili so zelo dobri! Ko pridem na vrsto, ugotovim, da nimam dovolj denarja! Če bi kupila krof, bi mi zmanjkalo za avtobus. »Bom jaz častil!« se oglasi za mojim hrbtom. Ozrem se! Za menoj je ...
Read more »

ŽENSKE, KI SO SE SAME PONUJALE

MM -
Slika
  vir (ta fotka ni fotomontaža, je zapisal B. Požar) Ko je iz š la moja knjiga Mehko kot britev , so se mi za č ele ogla š ati bralci obeh spolov z zgodbami, ki so na prvi pogled zvenele kot iz č asov neko č popularnih »groupijev«. Ka že, da ženske niso bile le žrtve – kot v mojem romanu, znanim osebnostim so se tudi same ponujale. Gospod X X, ki je skoraj 46 let igral v nekem znanem narodno zabavnem ansamblu, je na zelo slikovit način opisal pretep dveh, ki sta se borili za pozornost njihovega kitarista, ki je bil v resnici ''srečno'' poročen, a ju to ni odvrnilo od tega, da bi se mu nastavljali. Več podobnih zgodb sem prebrala tudi v knjigi JOŽETA GALIČA. ''DOBR' SMO GA SRAL''. Spominjam se svojih dijaških let. Vrstnica je bila na smrt zaljubljena v danes že pokojnega kitarista, ki je špilal v takrat zelo znani skupini. Meni se je zdel grd kot smrtni greh, ona pa je njegovo koščeno postavo z umazanimi dolgimi lasmi oboževala. V zameno, ker sem...
Read more »

EVA IN OČE

MM -
Slika
    Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalk...
Read more »