ja, še enkrat bi bila rada stara 20 let!

 ko sem na FB vprašala, če bi imeli kaj proti, da bi bili ponovno stari 20 let, sem dobila tudi tole zgodbo:

Veliko mojih FB prijateljev potrebujejo izziv (asociacijo). Ko kaj objavim, se v njihovem spominu sprožijo že davno pozabljeni dogodki. Podobno, kot pri Otu. Vesela sem, da mi jih potem zaupajo na ZS ali kar po telefonu.

S Karlo sva približno istih let. Le da se je ona rodila in odraščala v Senovem, v enem od tistih blokov, v katerem so bila (pre)majhna rudarska stanovanja in skupne sanitarije. Na 50 kvadratih smo se stiskali trije otroci, starši in očetova mama. S sestro sva spali v kuhinji, na divanu, ki je čez dan služil tudi kot ''klop'', saj je bil nameščen za mizo, a katero pa za vse stole ni bilo dovolj prostora, tako da smo sedeli tudi na divanu. Oče se je, ko je prišel iz jame, ulegel nanj za ''pet minut'', kar je pomenilo, da s sestro nisva mogli iti spat, dokler je tam počival. O stranišču, ki je bil v skupni rabi, ne bom govorila. V njem je bilo nagnusno, čeprav so ga ženske večkrat na dan počistile. Za brisanje riti je služil časopisni papir, v našem je voda tekla ali pa tudi ne…Poleti je bilo muh, kolikor hočeš. A bila sem še otrok in me neumite roke niso motile.

Ko sem prišla v Ljubljano, na gimnazijo, in sem pristala v Daču (starem delu), sem mislila, da sem pristala v palači. Imela sem svojo posteljo, za mizo, kjer sem se učila, sem sedela sama. Kakšno razkošje! Drži, da nas je ponoči zeblo, ker je pihalo od vsepovsod, a tega sem bila navajena. Od doma sem prinesla volnene nogavice, brez katerih nisem legla pod odejo, ki je bila zmeraj vlažna, vsaj zdelo se mi je tako.

Ker ni bilo v bližini ne staršev ne stare mame, so mi zrasla krila. Fantje so mi bili všeč, jaz pa njim. Prvi je bil lep, a je bil alkoholik. Stara sem bila 15 let, on jih je imel sedemnajst, večino časa, kar sva bila skupaj, je pil. Ko sem ga pustila, me je eden njegovih prijateljev, huliganov, boksnil v usta in mi zlomil zob.

Čeprav sem večino prostega časa preživela zunaj internata, sem maturirala s prav dobrim uspehom. Odločila sem se, da se vpišem na ekonomsko fakulteto. Na počitniškem delu sem spoznala tipa, ki je bil prav tako zelo lep. Če moški ni bil lep, me ni zanimal. Začela sva se družiti, jaz sem bila vedno bolj zaljubljena. Lahko me je vrtel okoli prsta. Kljub temu sem izpite delala sproti, ocene niti niso bile slabe, nikoli pod osmico. Potem me je začel nagovarjati, da bi naredila le prvo stopnjo, da bi se poročila, da bi vzela k sebi njegovo mamo, ki je sicer živela v Travniku. To mi ni preveč dišalo, saj sem imela s svojo staro mamo, ki nas je imela ves čas pod kontrolo, slabe izkušnje. A ljubezen naredi svoje. Še pred diplomo sem se preselila k njemu. Živel je v mansardi hiše, ki je bila v lasti njegovega daljnega bratranca. Imel je le kuhinjo in spalnico, kopalnica in stranišče smo si delili z dvema moškima, ki sta delala v Kolinski. Včasih, ko sem zadnjo minuto pritekla do stranišča, pa je bilo zasedeno, sem si s tistim- za vrati, izmenjala kakšno besedo. Včasih kaj v šali, včasih je bila to prošnja, naj pohiti, nič posebnega. A je že bilo preveč za mamo mojega ljubega. Svojega sina je začela ščuvati proti meni, češ, da so Slovenke same kurbe, da si mora najti pošteno žensko, ne pa takšne, kot sem jaz. Ko sva šla spat, si je izmišljala tisoč stvari, da je naju motila in nadlegovala. Ni mi dala miru, ko sem študirala, zgodilo se je celo, da je zložila moje knjige v škatlo in jo odnesla v smetnjak. Moj predragi je bil vedno bolj na njeni strani, do mene pa je postajal nasilen. Ta stara čarovnica mu je večkrat kar sama svetovala, da me mora udariti, naučiti, kdo je gospodar. Začele so padati klofute in ona ga je spodbujala, da je to še premalo. Bila sem noseča, pa zato še nisem vedela, ko me je po njenem ukazu stolkel na tla in začel brcati. On z ene strani, ona z druge. Začela sem krvaveti. Tega se je ustrašil, ker je bilo kar strašljivo na pogled. Šele v bolnišnici sem se zavedla, da imam zlomljena tri rebra, nos, da sem polna podplut. Zraven mene, v sobi, je ležala starejša ženska, ki so ji odstranili maternico. Toliko časa je vrtala vame, da sem ji povedala, kaj se mi je zgodilo.

»Pridi živet k meni. Hčerka je šla na svoje, sin tudi, imela boš na voljo stanovanje, pa imela boš mir!« mi je predlagala. Res sem to storila, čeprav sem mojega zelo pogrešala. Če mi ne bi bilo nerodno, bi šla kar nazaj. Sprva zato, da bi mu povedala, da sem izgubila otroka, drugič pa zato, ker sem najin seks zelo pogrešala.

Pri gospe Mari sem ostala tri leta, potem je, žal, umrla, ker se ji je rak razširil po vsem telesu. Njena hči, ki je hišo podedovala, je komaj čakala, da se me znebi. Ni me marala, ker je bila prepričana, da mi njena mama posveča preveč pozornosti.

Nisem imela kam iti, pa sem prosila starše, če se lahko začasno vrnem domov. Vrnitev je bila grozna. Na divanu je spala stara mama, ni mi ga hotela prepustiti. Tako da sem si kupila napihljivo blazino za na morje in spala na njej v predsobi. Diplome še nisem imela, zato tudi ustrezne službe nisem dobila. Zaposlila sem se kot navadna delavka. Nisem se počutila dobro, saj so mi doma povedali, da je moj bivši že večkrat poizvedoval za menoj…

Leto životarjenja je minilo kot blisk. Nekoč me je na avtobusu nagovoril nek moški. Ni bil nič posebnega, ena uboga siva miška, že malo plešasti. Pa še črke ''r'' ni govoril. Kar naravnost me je vprašal, če bi se poročila z njim. Dejal je, da me že dlje časa opazuje, da se mu zdi, da imam za seboj zajebano življenje. On pa potrebuje ženo, če je ne bo dobil, mu oče, k je bil gastarbajter, ne bo prepisal hiše. Menda bi jo dobil eden od nečakov.

Sprva se mi je zdela ponudba nesramna, butasta in nemogoča. Potem pa sem malo poizvedovala o tej družini. Biti samski, brez družine, so imeli že v genih. Rado je imel tri starejše (že precej v letih) brate, ki so bili samski in so živeli kot menihi. Brez žensk.

S časom se mi je zdela ponudba vedno bolj zanimiva. Najbolj zato, da se bom rešila napihnjene blazine, na kateri sem spala v predsobi. Poročila sva se čez tri mesece pod pogojem, da bom imela svojo sobo, da mi bo dal mir.

S časom sem ugotovila, da sploh ni tako dolgočasen, kot je bilo videti na prvi pogled. Zelo ga je zanimala zgodovina, raziskoval je promet, ki je v prejšnjih stoletjih potekal po reki Savi. Zanimali so ga mostovi, ki so jih gradili čez različne potoke. Raziskoval je, kdo je iz predvojnih meščanskih stanovanj pokradel umetnine in si jih prisvojil. Znal je pripovedovati zgodbe, imel je zelo lep nasmeh, oči so mu kar žarele, ko je ''noter padel''.

Bila sva že skoraj dve leti poročena, a brez intimnih stikov. A tudi do teh je počasi prišlo, ni moglo biti drugače. Zelo sem ga vzljubila, bila sem prepričana, da si takšnega moškega sploh ne zaslužim. Rodili so se nama trije otroci…Zelo lepo sva se imela, dokler ni zbolel za kovidom in umrl.

Če ste že vprašali, če bi bila ponovno rada stara 20 let.

Bi, z veseljem. Srčno rada bi doživela vse življenjske udarce, ker bi me ti potem pripeljali v Radovo naročje.

 

Še to: ker pripravljam že 5 knjigo takšnih zgodb (zbirka Ogenj, rit in kače niso za igrače), bom vesela, če mi svojo lastno poveste tudi vi.

Pošljite mi jo na mail jutri2052@gmail.com