JUTRI 2052

  PA SREČNO! Pred nami so trenutki, ko počasi že vstopamo v novo leto, ki je zaenkrat še čisto in belo kot nepopisan list. Z najboljšimi željami, ki jih obilo delimo med sabo, si želimo, da bi se v prihodnjih 365 dneh pisale lepše, boljše in bolj srčne zgodbe, kot so se v letu, ki ga z nemalo grenkobe puščamo za seboj. Čisto človeško je, da neradi priznamo, da smo naredili kaj narobe, da smo ga polomili. Največkrat trmasto vztrajamo pri storjeni napaki, čeprav se globoko v sebi zavedamo, da si s tem delamo medvedjo uslugo. Čez noč se težko spremenimo. Takšna je pač človeška narava. Za spremembe potrebujemo več časa. Pogosto se sprašujemo, zakaj, za vraga, prijateljica še zmeraj vztraja pri partnerju, ki jo pretepa. Zakaj si sosed ne poišče druge službe, takšne, kjer ga delodajalec ne bo izkoriščal. Zakaj hodimo vedno znova v en in isti kotiček na obali na dopust, čeprav že vnaprej vemo, da se bomo dolgočasili in nas bodo izdatno popikali komarji. Se potem pogledamo v ogledalo in s...

    Danes bi vam rada zaupala Urbanovo zgodbo. Zapisala sem jo pred skoraj dvajsetimi leti.   Že to, da je imel Urban dvojčka - Gregorja, je nenavadno. Neka babica mi je pravila, da so v ''starih časih'' le redkokateri dvojčki preživeli. Urban in Gregor pa sta. Žal pa je Gregor pri sedemdeset lezel na streho, lestev se mu je izmaknila, padel je na tla in se ubil. »Pa tako sva načrtovala, kako bova skupaj praznovala stoti rojstni dan! A kaj, ko je bil trmast kot osel, » se razjezi Urban. »Nikoli ni poslušal ne žene, ne mene, za bolj pametnega od ostalih se je imel….« Pri teh besedah udari s palico nekajkrat ob tla, kot da bi hotel potrditi vsako besedo posebej. Odkar ne vidi dobro, živi pri hčerki in to mu je v veliko breme. Navajen je bil samostojnosti, da je lahko počel, kar je hotel…   Beseda je dala besedo, v mislih se je povrnil v mladost. Urban se najbolj spominja dne, ko je v faro prišel nov župnik. Bil je starejši in farani so se jezili, ...

  Joseph Brickey 💗💗💗 Skozi leta in številne izkušnje se začnemo zavedati, da je družina najpomembnejša vrednota, ki jo imamo. Zato vam zelo iskreno in iz srca želim, da bi Božič preživeli med tistimi, ki so vam blizu in vas imajo radi. Vi pa njih. Nekoč, ko so bili drugačni časi, so si ljudje za leto, ki je prihajalo, želeli le zdravja in malo sreče. Imeli so še kako prav. Torej: enga srečnga pa enga zdravga 2024 ! Milena 26. decembra, ko bomo praznovali Dan samostojnosti in enotnosti , pa dvignimo čašo visoko v zrak in zavriskajmo: ljubezni do domovine, ki jo nosimo v srcu, nam nihče ne more vzeti. Zdravica

PRVA: V javnosti je v teh dneh odmeval dokument vatikanskega urada za nauk vere, ki omogoča podelitev blagoslova parom v ’neurejenih zvezah’. A pozor: ni me zbegala ''reklamna poteza'' (to niso moje besede, ampak besede enega od cerkvenih dostojanstvenikov) zdajšnjega papeža, zbegalo me je, KAKO MALO ali nič vemo o spolnosti nekoč in danes. Polne glave imamo floskul, ki so nam jih tja vtepli tisti, ki prav tako ne vedo vsega, kar bi morali. Ta misel ni zrasla na mojem zelniku, ampak mi jo je povedal gospod profesor, ki poučuje na eni od slovenskih gimnazij. Ko je prebral moje štiri knjige Ogenj, Rit in Kače Niso Za Igrače , ni mogel verjeti, kako pomanjkljivo je bilo njegovo znanje o spolnosti, o čistoči, o medsebojnih odnosih, o življenju zadnjih 100 let nasploh. DRUGA: V minulem tednu so imeli na marsikateri OŠ naravoslovni dan. Pogovarjali so se o ''grozečih'' nevarnostih, ki danes ogrožajo življenje na zemlji. Na eni OŠ so se pogovarjali tudi o ...

 HURAAAAAAAAAAAAAAAAAAA, SPET JE TU! Ko je pred skoraj 30 leti prvič izšla tale prikupna knjiga črkastih zgodb ABECEDA IZ ZAKAJČKOVE ULICE , je bila čez noč razprodana. Vzgojiteljice in učiteljice, ki so jo prvič prebirale, ko so same obiskovale prvi razred, so mi predlagale ponatis. Letos sem si vzela čas, posodobila nekatere zgodbe, a bistvo je ostalo na dlani: otroci se hitreje naučijo abecede, če jim pri tem pomagamo z zgodbami. Knjiga je lahko zelo dobrodošlo v košu letošnjega Božička. Zanjo bo odštel le 15 € ! P.S Skupaj s Kuharskimi prismodarijami pa boste odšteli 30€. Naročilo: jutri2052@gmail.com

  Ljubi moji dušebrižniki. *Ko boste naslednjič klicali na kakšno RA ali TV postajo zato, ker bodo tam objavili z menoj intervju, pa jim zagrozili, da jih ne boste več ne gledali ne poslušali, ker so se spustili na tako ''nizek nivo'' , da so skupaj z menoj spregovorili o spolnosti.... *ko se boste naslednjič križali, ko bo kdo omenil moje knjige in pri tem vzvišeno in spodobno zinili ''fuj''... *ko boste naslednjič razglašali vsem, ki vas bodo želeli poslušati, da knjig Ogenj, Rit in Kače Niso Za Igrače ne boste prebrali, ker ste ''pošteni'' in moralni.... *ja, ljubi moji, takrat pa se spomnite na tale zapis, ki sem ga danes našla v Slovenskih Novicah. Veste, tudi (!) zaradi takšnih, ki rinejo z glavo v pesek, se dogajajo grde reči in tudi zaradi takšnih trpijo predvsem otroci. Ker jim ''moralni'' in ''pošteni'' ne verjamejo, ko pripovedujejo o grozotah, ki jih doživljajo ali znotraj družine ali kjerkoli ...

  December je čas, ko si kupimo tudi kaj zase. Pred vami je bogata knjižna bera, vsak od vas si bo v njej našel kaj zase! 1.       občansko raziskovanje ( citizen science)   V štirih knjigah iz zbirke OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE , je na okoli 1400 straneh zbranih več kot 4000 zgodb, ki jih je pisalo resnično življenje. Knjige sodijo v kategorijo t. i. občanskega raziskovanja ( citizen science) , in so v slovenskem prostoru unikatne. Pravijo, da sem poslednja še živeča zgodbarka! Knjige razkrivajo življenje znotraj družine, partnerske odnose, kakšno je bilo otroštvo nekoč in danes. Veliko je tudi zgodb o intimi. Prva knjiga iz tetralogije Ogenj, rit in kače niso za igrače je prišla med bralce leta 2013. Leta 2017 je sledila druga knjiga s podnaslovom Babice, hčere, vnukinje . Leta 2019 so izšle Moške zgodbe . V času, ko je izbruhnila epidemija covida-19, je nastala četrta: Poglejte, moji ljudje prihajajo!   2.   ...

NOVO!   Abeceda iz Zakajčkove ulice je moja prva knjiga. Ker je še vedno (vedno bolj?) aktualna - vsaka črka ima svojo zgodbo, da se otroci lažje učijo abecede, sem jo po skoraj 30 letih ponovno natisnila. Ima 136 strani, veliko igrivih ilustracij, v prednaročilu le 15 evrov . Pišite na mail: jutri2052@gmail.com

  PRIHAJAJO PRAZNIKI, RAZVESELITE SEBE IN DRUGE S KNJIGO! Ste se že kdaj vprašali, ali je med pregovorom   jabolko ne pade daleč od drevesa   in   molkom, ki marsikje vlada  znotraj družine   kakšen enačaj? Je!  Ker se različne generacije ne pogovarjajo med seboj, ker si ne izmenjujejo izkušenj, se, žal, dogaja, da tudi vnukinje pogosto  ponavljajo napake, ki so se zgodile njihovim babicam. Iz številnih zgodb, zapisanih v štirilogiji  Ogenj, rit in kače niso za igrače , se lahko tudi učimo iz napak drugih.  Te dni je izšla še ena knjiga z naslovom  Ženske .  Naročite jih lahko na mail: jutri2052@gmail.com Knjige so še zmeraj na voljo po sejemskih, znižanih cenah (33,33%) Namesto 30€ plačate 20€ za posamezno knjigo! Se splača, kajne? 💓💓💓💓💓💓 NOVO!

  Umivanje Osebna čistoča, povezana z umivanjem, ni imela splošnih pravil. Pri nekaterih boljših hišah je veljalo, da si je treba vsaj vsako soboto umiti noge. Po navadi so jih namilili do kolena, morda še kakšno ped čez. Naprej pa niso šli, ker se jim ni zdelo spodob­no. Ženske so se umivale naskrivaj, v lavorju ali lesenem škafu. Zvečer so ga prinesle v kuhinjo in se na hitro očedile v njem: obraz, roke in noge. Tega, kako naj skrbijo za čistočo med menstruacijo, niso vedele. Splošno mnenje je bilo, da so takrat nečiste in da se med nogami ne smejo dotikati. Le tiste najbolj korajžne so se razkoračile nad lavorjem in si sprale kri, ki se je praviloma že strdila po stegnih. Marsikje je vode primanjkovalo. Pomagali so si po svoje: oče se je umil prvi, za njim pa še drugi. Vodo si je pljusknil po obrazu, potem jo je otresel po tleh, da se je laže – brez dvigovanja prahu – pometalo. Zadnji so prišli na vrsto otroci, takrat pa je bila voda že gosta od umazanije. Mnogi ob spo...