Tri stvari, ki so me kar precej zbegale.
PRVA:
V javnosti je v teh dneh odmeval dokument vatikanskega urada za nauk vere, ki omogoča podelitev blagoslova parom v ’neurejenih zvezah’.
A pozor: ni me zbegala ''reklamna poteza'' (to niso moje besede, ampak besede enega od cerkvenih dostojanstvenikov) zdajšnjega papeža, zbegalo me je, KAKO MALO ali nič vemo o spolnosti nekoč in danes.
Polne glave imamo floskul, ki so nam jih tja vtepli tisti, ki prav tako ne vedo vsega, kar bi morali. Ta misel ni zrasla na mojem zelniku, ampak mi jo je povedal gospod profesor, ki poučuje na eni od slovenskih gimnazij. Ko je prebral moje štiri knjige Ogenj, Rit in Kače Niso Za Igrače, ni mogel verjeti, kako pomanjkljivo je bilo njegovo znanje o spolnosti, o čistoči, o medsebojnih odnosih, o življenju zadnjih 100 let nasploh.
DRUGA:
V minulem tednu so imeli na marsikateri OŠ naravoslovni dan. Pogovarjali so se o ''grozečih'' nevarnostih, ki danes ogrožajo življenje na zemlji. Na eni OŠ so se pogovarjali tudi o ''slabem zraku'', ki ga danes dihamo. Dragi moji učitelji! Če bi vi vedeli, kakšen zrak smo vdihavali- in to ob tem času- v 50, 60, 70…letih, bi vas ''fršlok''! Tisti zrak je pa bil res za ''vola ubit'', saj je bil nasičen z delci skurjenega premoga in vsega ostalega, kar so takrat metali v peč! V Žireh so ozračje onesnaževali dimniki s kurjenjem premoga in Alpinin dimnik, saj so takrat kurili vse, od odpadnega usnja naprej…V Ljubljani, Kranju in še marsikje, pa je bil zrak takšen, da bi ga lahko ''rezal''. Delno so k temu pripomogli tudi razno razni ''trabanti'' in predelani auspuhi fičkov in stoenk. Še to: kanalizacija se je marsikje izlivala v bližnje reke in potoke in tudi poti na Triglav so bile nastlane z odpadki. Drugače kot danes!
Zato- lepo vas prosim, dragi moji: ne govorite otrokom neumnosti! Poučite se tudi o preteklosti! Pa ne razumete me narobe: ne rečem, da ne delamo danes z okoljem kot svinja z mehom, a tudi včasih ni bilo vse tako idealno, kot govorite!
TRETJA
stvar, ki me vedno bolj šokira, je število ženskih ''Robokopov'', ki jih videvam na ulici, v medijih pa sploh. Pa, kdo, za božjo voljo, je mladim, ljubkim, lepim dekletom vtepel v glavo misel, da so grde, da si morajo dati umetno povečati ustnice, zmaličiti obraz, povečati prsi in povečati ritnice?! Kdo to počne, kdo mladim pere možgane? Kdo iz mladih deklet ustvarja grozljive, izmaličene robokope? Ko enkrat pridejo iz ''delavnice'' lepotnih kirurgov, so na pogled takšne, da se človeku trga srce od žalosti.
Ali pri tej ''tretji'' stvari del krivde leži tudi v neukrepanju in pišmeuhostvu nas, starejših? S kakšnimi vrednotami smo mlade vzgajali? S kakšno popotnico smo jih poslali v ta kruti svet, ki – kot kaže- nima druge želje, kot da mladim pere možgane in jih izrablja za svoje podle, zle in umazane potrebe? Predvsem spolne?
Bi se morali zgražati nad seboj in ne nad mladimi?
Še včeraj sem govorila, berite te knjige, spoznavajte, kakšno je bilo življenje na intimnem področju nekoč, da boste lažje pripravljali na pot v življenje tudi lastne otroke in vnuke.
Danes, po vsem, kar se dogaja, pa dodajam: morate jih prebrati. Ne le vi- tudi mladi rodovi.
Komentarji
Objavite komentar