Slepota

 

Kot veste, se dnevi ''odprtih vrat'' pri meni nadaljujejo do preklica.

Danes sva pili kavo z gospo, ki je prišla tudi zato, da mi je povedala svojo žalostno zgodbo.

Dovolila mi je, da jo delim tudi z vami.

*

Prvi teden, ko je pred davnimi leti kot študentka prišla v Ljubljano, je spoznala moškega, v katerega se je nesmrtno zaljubila. Bil je točno takšen, o kakršnih sanjajo dekleta: lep, postaven, imel je denar, dober (očetov) avto, bil pa je tudi neizmerno pozoren, radodaren z darili, bil pa je tudi odličen in zelo strasten v postelji. Godilo ji je tudi to, da je želel biti ob njej ''vsak'' trenutek dneva. Če ne v ''živo'', pa po telefonu.

Za Božič ga je vsa srečna pripeljala domov. Žal pa ni niti pomislila, da se med starši in njenim fantom ne bo vnela čisto nobena kemija. Še huje: mamo je skoraj kap, ko je opazila, kako ''zaščitniško'' se fant obnaša do njene hčerke.

»Preden sem se vrnila v Ljubljano, me je mama s solzami v očeh prosila, naj bom previdna. Da to, da me fant niti za sekundo ne izpusti iz rok, ni dobro. A ji nisem verjela! Bila sem prepričana, da to govori zaradi predsodkov, ker ni imel izobrazbe, pa ker po rodu ni bil Slovenec!« pripoveduje moja sogovornica.

»Fant je seveda začutil, da nekaj ni prav. Dal mi je na izbiro: on ali moji starši. Brez razmisleka sem se, slepa, zaljubljena in gluha, odločila zanj! Poročila sva se čez pol leta, v maju. Moja priča je bila njegova sestra, mojih ni bilo na poroki. Le-ta je bila razkošna, s fantom sva bila res zelo lep par!« nadaljuje.

»Potem pa se je začelo. Nekoč- bila sva ravno na poročnem potovanju na Cresu- mi je rekel, da bi bilo najbolje, če pustim študij, ostanem doma in pomagam njegovim staršem v delavnici. Želja me je prizadela, saj sem bila študiju predana z dušo in telesom. Za šalo sem ga tlesknila po licu ter mu rekla, da ga imam sicer rada, a da pa vseeno ne maram, da mi postavlja takšne pogoje. V tistem trenutku je pred menoj stal popolnoma drug moški. Surovo in brutalno me je zvlekel do vode, mi potisnil glavo pod gladino, da nisem mogla dihati. Mislila sem, da bom umrla. Še pravočasno me je izpustil. 'Me boš ubogala ali ne?' je rekel še enkrat. V jezi, v kateri še ni bilo strahu, sem odkimala. Še enkrat me je porinil pod vodo…

Na pol mrtvo me je odvlekel v hišico, ki sva jo najela in se do naslednjega dne na meni spolno izživljal, ugašal cigarete na trebuhu, me med spolnim odnosom davil in butal z mojo glavo ob stranico postelje. V času večerje sem se morala lepo obleči, naličiti, potem pa sem ga morala prijeti za roko. Kot najbolj zaljubljen par sva šla v restavracijo…«

»A me še ni zlomil. To se je zgodilo malo kasneje, ko sva se že vrnila domov. Zelo rada sem brala in sem si rekla, če že ne smem študirati, bom pa hodila v knjižnico in brala. Tja sem šla brez njegovega dovoljenja. Ko sem se vrnila, sta me njegova mama in sestra obstopili, on pa me je začel pretepati. Obležala sem nezavestna…Moram pa reči, da me ni nikoli tepel po obrazu. To pa res.

V času, ko sem bila noseča, ni bil nasilen, še spolnih odnosov nisva imela. Po rojstvu drugega sina, ki je bil prav tako spočet v zelo nasilnem spolnem odnosu, sem bila le še senca dekleta, ki je- polna življenja- prišla v Ljubljano. Za vse, kar sem počela, sem morala dobiti njegovo dovoljenje. Če ga ni bilo doma, nisem smela jesti, kaj šele, da bi gledala televizijo ali poslušala radio!

V času, ko so potekali boji za osamosvojitev Slovenije, smo se selili v neko tujo državo. Mož je bil prepričan, da bo Slovenija pokleknila, da jo bodo JLA generali hitro izučili. Na srečo se to ni zgodilo. Vsaj to!

Vrnili smo se šele leta 1997. Bila sem tretjič noseča, imela sem veliko zdravstvenih težav. V tujini bi bilo predrago, da bi mi jih zdravili….

Vmes je imel mož druge ženske in druge moške. Pogosto sem morala sodelovati pri seksu. Niti pomisliti nisem smela, da ne bi! Na skrivaj me je snemal…

'Če ne boš ubogala, bom pokazal sinovoma, kakšna kurba je njihova mama!' mi je neštetokrat grozil.

V javnosti sem bila zmeraj lepo oblečena. Pri 36-ih sem imela postavo kot pri 18-ih. Oblačila in čevlji so bili dizajnerski, bižuterija in torbice prav tako. Naučila sem se zadrževati solze in čustva. Po rojstvu hčerke mi je omogočil- in to proti moji volji- da mi je lepotni kirurg popravil prsi. Kadar moža ni bilo doma, sem pogosto mislila na mamo. Kje je, kaj počne, je še živa? Videla je nisem že petnajst let. Na moževo zahtevo sem ji pisala za novo leto in rojstni dan. Bal se je, da bi moji domači začeli poizvedovati za menoj…

Prvič sem zagledala luč na koncu tunela, ko je zbolel za rakom. Molila sem, da bi umrl, a se mi želja, žal, ni uresničila. Zaradi močnih zdravil je začasno izgubil željo po spolnosti. Namesto tega pa je bil še bolj nasilen nad menoj. Prisilil je tudi sinova, da sta gledala, ko me je tepel. Mlajši, ki je bil bolj njegovega značaja, je mirno opazoval, starejši se mu je uprl. Potem je začel tepsti tudi njega. Po poklicni maturi je sin brez moje vednosti na skrivaj odšel od doma. Več kot šest let nisem vedela, je živ ali mrtev…

Ko je hčerka, najmlajši otrok, končala osnovno šolo, ji ni dovolil, da bi se vpisala na srednjo šolo. 'Izobrazba je nepotrebna, saj se boš tako in tako poročila,' jo je grobo zavrnil, ko ga je na kolenih prosila, naj ji dovoli. Družina ji je že zdavnaj izbrala tudi moža…

Potem pa je prišel tisti usodni torek. Mož in njegov oče sta že navsezgodaj sedla v avto. V Nemčijo sta šla zaradi bisnisa, kakšnega, ne vem. Malo pred Frankfurtom sta zavila z avtoceste, ker je bilo tastu slabo. Na ravni in pregledni cesti je v nekem trenutku zapeljal na drugo stran voznega pasu, tovornjak, ki je z normalno hitrostjo pripeljal nasproti, se trčenju ni mogel izogniti. Tast je bil na mestu mrtev, mož pa je dobil hude poškodbe prsnega koša in glave.

Domov se je vrnil kot težak invalid, ki ni vedel zase. Negovala sem ga malo več kot leto dni, potem pa se je v bolnišnici nalezel neke bakterije in ne da bi se zavedel, umrl.

Svakinja, svak in tašča so mislili, da me bodo po moževi smrti ustrahovali in maltretirali. Zbrala sem toliko moči in se jim uprla. Žal nisem mogla rešiti hčerke, saj se je v mesecih po nesreči, poročila. Na srečo je njen mož bolj normalen, kot je bil moj. Veliko se družimo, pazim na vnuka in mislim, da me zet kar spoštuje.

Starejši sin je navezal stike z nami preko Skypa. Živi nekje v Španiji, kje točno pa ne vem. Morda se bomo letos poleti srečali.

Mlajši sin je še sam, ima nekaj psihičnih težav, zato težko obdrži službo. Tudi jaz delam, in to najnižja, zelo preprosta dela. Lahko pa bi bila cenjena in spoštovana, če bi doštudirala. Mama je že pred leti umrla, oče pravi, da od žalosti. Uničila sem ji življenje, enako tudi svojim otrokom. Moje telo je za večno zaznamovano zaradi cigaret, ki jih je mož ugašal na meni. Prav tako imam težave z odvajanjem blata, saj me je pri spolnih odnosih tam zadaj vso raztrgal.

A živim, vsaj to! Vnuk je moja ljubezen, ki mi daje voljo, pogum in smisel,« je še dodala sogovornica.

 

 vir fotke: Wikipedija