WIZARD TROUBLES IN THE LAND OF FAIRY TALES.

-

 

 


 

Pred dnevi sem na Amazonu objavila eno od svojih otroških knjig: WIZARD TROUBLES IN THE LAND OF FAIRY TALES.

Knjigico je ilustrirala Karin Berce.

https://www.amazon.com/dp/B09XLTC7F7#SalesRank

 Vesela bom, če novico o knjigi poveste sorodnikom in prijateljem, ki živijo v tujini.

Pravljici je dodana tudi pobarvanka, knjiga pa je primerna za otroke od 3 – 100 let.💖💖

Pripoveduje o majhni deklici, ki se odpravi iskat čarobno nogavičko, v kateri so shranjene skrivnosti. Naleti na strašnega čarovnika, ki živi v zanemarjenem gradu. Ali ji bo uspelo, da očisti njegov grad? Kdo ji bo pri tem pomagal? Kaj pomeni dobrota in prijateljstvo tudi med tistimi, ki se še nikoli niso srečali?

Na objavo že čakata tudi pustolovska detektivka Dot on B., ter kriminalni roman Where is the Child.

 

Še odlomek:

 

Once upon a time, at the Three Brooms Cafe in the Land of Fairy Tales, a red stocking went missing.  This raised a huge alarm as hidden in the stocking were all the mysterious secrets and magic spells.

“Who has the courage to go out into the wide, wide world and look for the missing red stocking?” the Queen Mother asked early that morning. 

But nobody answered.  This was understandable as the best and most popular cartoon about the Queen on Mars was on television, right at that moment, which nobody wanted to miss. 

It was a good thing that the Queen Mother spotted Ada running across the night sky, tickling the stars with her bare feet, making the stars squeal with laugher and joy. 

The Queen Mother frowned, banged her broom on the wooden floor, and shouted: “Come home immediately, Ada!  Put on your boots!  I need you to go out into the wide, wide world and search for the missing red stocking!”

“All right!” laughed her cheerful child, spinning around on her heels. “Go I shall!”

Day and Night lived together in a lovely little house at the edge of the third galaxy. 

Ada banged on the window.  “Knock, knock, knock!”  

But nobody answered.  So, Ada went up on her tiptoes and peeked inside. There was Day, slumped over a table and snoring away.  Night was standing on her head, wiggling her toes, and trying to wash her hair in a bucket.

“Can I help you?” offered the little princess who had completely forgotten why she had come. 

Without waiting for an answer, Ada rolled up her sleeves, squeezed out a dollop of shampoo and helped wash Night’s thick black hair, that shone like gold.  Night sighed with pleasure. The South Wind then blew out a warm breeze that quickly dried her hair. 

 

 

 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

SODOMA IN GOMORA

-
Slika
  Ravno sem lupila česen, s katerim sem želela izboljšati omako iz gosjih jetrc, ko se prikaže na vratih Lot in mi reče:«Preljuba Sara, oditi bo treba. Zbežati pravzaprav. Ponoči bo Bog spremenil Sodomo in Gomoro v prah in pepel.« Malo je manjkalo pa bi se urezala v palec. Nož, ki sem ga držala v roki, je imel skrhano rezilo, za kar je kriv Lot, ki je najbolj nepraktičen moški pod soncem,ampak tisti trenutek to ni bilo pomembno. Ozrla sem se čez ramo in jezno zmajala z glavo. »Kakšne neumnosti pa spet klatiš?« sem ga ustavila sredi besede. Obe dekli, ki sta mi občasno pomagali pri hišnih opravilih, sta bili odsotni, zato sem lahko bila predrzna. Lot v dolgi zeleni halji, ki jo je imel kot običajno prepasano z usnjenim pasom, se je negotovo popraskal po dolgi beli bradi. »Že sinoči je bilo v templju sila vroče. Saj sama veš, kakšen je Izak, tokrat se je ta norec zapletel v prepir z Najvišjim. Bral mu je levite in mu očital, da ni prav, ker namerava v obeh grešnih mestih uničiti
Preberite več
-
Slika
    KAKO VEŠ, KDAJ PRIDE ČAS, DA SE UMIRIMO? Ko sva se z Damjanom prvič srečala, bilo je to leta 2001, enkrat pomladi, je ravno kupoval novo stanovanje. Jezil se je, ker se v Sloveniji ne more človek na nobenega zanesti, ker je vse tako drago in ker je povsod sama barabija. Vse življenje se je potepal po svetu. V nekem pretepu, tik za avstrijsko mejo, so mu zbili vse zobe, od takrat mora nositi protezo, to pa je edina stvar, ki mu gre na živce. Če bi bil bolj vztrajen pri študiju, bi bil lahko arhitekt, tako pa se mu ni ljubilo sedeti pri knjigah, in je raje gradil hiše in mostove. Koliko gradbišč je zamenjal, ne more niti prešteti. »Samo po tem jih ločim med seboj, kakšno hrano smo jedli,» se zasmeje in mi potem, ko vidi moj nejeverni pogled, razloži, da je hrana na gradbiščih, kjer so v glavnem sami moški, bistvenega pomena. »Na gradbiščih, zlasti v muslimanskih državah, nikoli ne dobimo na mizo svinjskega mesa. Samo piščanca in ribo. In če   pošten Gorenjc, ki je navajen
Preberite več

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH

-
Slika
Ugotovila sem, da se je največ otrok rodilo v pomladnih mesecih (marec, april, maj) – izstopa mesec marec, nato v zimskih mesecih (december, januar, februar), sledijo poletni in nato jesenski meseci. V času, ki sem ga najprej raziskovala (1900 – 1960), so se ženske najbolj bale zanositve. Kljub pomanjkanju informacij so vedele, da morajo biti previdne. Vsaka nosečnost jim je – tako so menili – za kakšno leto skrajšala življenje.  Mnoge so že zelo zgodaj izgubile zobe, zredčili so se jim lasje, maternica se jim je povesila, prsi tudi, mehur ni več držal vode. Nosečnost pred poroko je pomenila sramoto, ki se je neizbrisno prilepila na vso družino, ne le na žensko, ki se je pregrešila. Edina kontracepcija, ki je pri ženskah prišla v poštev, je bila vzdržnost. Strah pred nosečnostjo je bil v njih globoko zasidran. Svoje pa je naredila tudi vzgoja, ki je tudi zato, da dekleta ne bi popustile sladkim besedam, okoli spolnosti napletla veliko grdih zgodb, ki so predstavam o združitvi moške
Preberite več