POLJUBI

Ena najbolj presenetljivih stvari, ki sem jo skozi čas zapisovanja različnih ''usod'' doživela, so bili poljubi.
V kakšnih zmotah sem živela!
Največ, seveda, po zaslugi filmov in tudi knjig, v katerih so režiserji in pisatelji nekritično ''posodobili'' poljubljanje, ki je bilo v rabi pred 50, 60 in več leti.

Med mojimi sogovornicami, ki so bile rojene v prvi polovici 20. stoletja ali celo konec 19. stoletja, jih je bilo precej, ki se v življenju nikoli niso poljubile. Bilo je sicer nekaj rahlega ''dotikanja'' ustnic na ustnice, dotikov ustnic na lice…to pa je bilo tudi vse.

Ko sem kakšno vprašala o ''francoskem'' poljubljanju, se je njen obraz prej, preden je odgovorila, spremenil. Na njem je bilo opaziti gnus….

Počasi- ne naenkrat – sem spoznala, zakaj je bilo tako.

Kot prvo: naši predniki so zelo slabo skrbeli za ustno higieno. Zobe so si umivali le redki (doma narejena ščetka iz konjske žime). Največkrat so jih ''umili'' z enim jabolkom, ki so ga pojedli.

Pogosto so imeli tudi zelo neurejeno zobovje, iz katerega je neznosno smrdelo. Moja babica, na primer, je imela težave z zobmi že pred poroko. Oče jo je imel zelo rad in v želji, da bi bila na poročni dan lepa, je prodal večji travnik, da je dobil dovolj denarja za dentista in za nekaj srebrnih kron, ki jih je dobila in na katere je bila zelo ponosna.

Sogovorniki so me tudi opozorili, da so se zaradi neurejenih zob mladoporočenci na fotografijah - ob poroki, zelo poredko smejali. Praviloma so držali ustnice stisnjene, da se ni videlo neurejeno zobovje.

Poljubljanje ni bilo v navadi niti v najbolj intimnih trenutkih. To so bili časi, ko je moški poskrbel za svoj užitek, ženski užitek pa je bil še v povojnih časih marsikje obravnavan kot – greh.

Seveda- častne izjeme so živele nekoč in živijo še danes!

Dokler niso odkrili kontracepcijske tablete, so se ženske spolnega odnosa zelo bale. Nosečnost ni bila zmeraj zaželena. In tudi na spolni odnos so gledale skozi tisti znani stavek:'' Če že moraš….''

No, pa da ostanem pri poljubljanju. O tem, zakaj se ni nikoli v življenju poljubila, mi je neka XX takole povedala:''Čez dan je čikal tobak in ga potem pljuval po tleh, iz ust mu je smrdelo, in če ni žvečil tobaka, je žvečil domačo klobaso, ki jo je nosil v žepu. Še pod blazino jo je imel. In jaz naj bi dovolila, da bi z usti, v katerih je bilo polno ostankov hrane, šaril po mojih ustih?!''
Zelo drugačni, lahko rečem, da tudi lepi, pa so bili spomini na prvi poljub. A tudi ti so se zelo razlikovali med seboj.

Največkrat so bili ''dahnjeni'' na lice, redkeje kot na usta. Čarobni pridih pa jim je dala – zaljubljenost.

Dekleta so se ''močnejšega'' pritiska ustnic celo zelo bale, saj so jim starejše povedale, da lahko ''strastnemu poljubu'' sledi še kaj ''hujšega''.
❤️❤️
Zelo dobro se spominjam svojega prvega poljuba. Zgodil se je med nabiranjem borovnic. Žal mi je ''fanta'' pozneje ''ukradla'' prijateljica, a tudi ''njen'' bi bil več kot kakšen teden.
👄
Sem pa tega fanta ( ni bil iz našega kraja) ponovno videla šele čez 30 ali celo več let. Šele takrat sem bila vesela, da se s tem prvim poljubom nisem hvalila naokoli…..😋🙃