JUTRI 2052

  B. and the Mysterios Stone Nakup je možen na Amazonu Buy it on Amazon A M A Z O N WIZARD TROUBLES IN THE LAND OF FAIRY TALES 

  Včeraj je bil Zahvalni dan, ko smo se- eni tako, drugi drugače- zahvalili za vse dobro in za vse darove, ki smo jih prejeli v preteklosti. Na različnih fotografijah, ki jih objavljamo tako iz zasebnega življenja kot tudi iz slovenskih cerkva, pa nekaj manjka. Manjka tisto bistveno, česar pa, žal, ne moremo fotografirati: to pa je naša dobra vest. Včeraj, na zahvalni dan, smo se lahko svoji usodi zelo iskreno in iz srca zahvalili, da (če) jo imamo. Pa da ni preveč obremenjena z ''navlako'', ki se skozi življenje, žal, pogosto tudi nehote znajde v njeni bližini. * Občutek za ''imeti mirno vest'' je v času, v katerem živimo, malodane že izginil. V lovu za koristmi, v želji, da bi prišli s čim manj truda do svojega cilja, ki smo si ga morebiti zastavili, teptamo marsikatere vrednote, ki bi nam morale biti sicer – svete. Pustimo se zapeljevati blišču in kiču, v želji, da ne bi nihče motil miru v našem mehurčku, pristajamo tudi na to, da se nam – rečeno v pr...

  Božo : »V JLA sem se naučil sočno preklinjati. Tudi Boga, kar me niti ni motilo, saj nisem bil veren. Po sili razmer sem se naučil tudi krasti! Če te veščine ne bi obvladal, bi bil nag in bos. Med vojaki je vladalo nenapisano pravilo: če ti kdo ukrade čevlje, bodi tiho in jih tudi ti ukradi drugemu! Sledilo je intenzivno učenje kajenja cigaret Drava in pitja alkohola. Tolikokrat, kot sem bil mrtvo pijan v vojski, nisem bil ne prej ne potem. Na nekih aktivnostih z lokalno partijsko celico sem spoznal Sonjo. Ljubezen je bila tako vroča, da sva se morala takoj, ko sem prišel od vojakov, poročiti. Oče mi je kar dobro postlal: v tovarni, kjer je bila zaposlena tudi mama, sem dobil delo kurirja. Dobra plat te službe je bila, da je bila zelo solidna plača za malo dela, slaba pa, da so me vodilni uporabili še za različne popoldanske obveznosti izven delovnega časa. Potem pa je naša tovarna ob istrski obali zgradila počitniški dom. Kuhinja v pritličju se je bleščala od kroma in tudi ...

  KJE JE OTROK? Tastovo devetdesetletnico smo včeraj čisto slučajno praznovali v gostilni ''Na Vidmu'' v Poljanah. Zelo stara gostilna, takšna, s tradicijo. Svetlolasa gospa, ki nam je stregla, je še prav takšna, kot sem jo imela v spominu iz neke druge priložnosti. Zakaj vam to pripovedujem? Zato, ker je ''služila'' za mimobežen lik v moji zadnji knjigi, ko se eden glavnih junakov, kriminalist Robert, po službeni dolžnosti zapelje v Poljane in potem še naprej v eno od vasic pod Starim vrhom ter se mimogrede ustavi še Na Vidmu. Prijazna natakarica tudi njega premami, da si privošči obed in nekaj dragocenih trenutkov, ko se mu ni nikamor mudilo. ** Knjiga K JE JE OTROK? ., ki govori o perečih težavah slovenske družbe, v kateri letno neznano kam izgine več kot 500 oseb, je zelo brana in priljubljena med tistimi, ki radi segajo po krimi-romanih. Lahko jo kupite za 20€. Na voljo so še tudi vse druge, ki so - priznamo ali ne- primerno darilo za vas osebno a...

  NORO DOBRA NOVICA! Granny’s Sexual Life Slovenia / France Directors:  Urška Djukić & Émilie Pigeard Produced By:  Studio Virc, Ikki Films, Ciclic Animation (residency) Synopsis:  Four old women reflect on their youth and how different the relationships between men and women were back then, merging into the single voice of grandmother Vera, who shares her story in detail. This reflection on the intimate life and status of Slovenian women in the first half of the 20th century is based on Milena Miklavcic’s book  Don’t Play with   Fire, Ass and Snakes. Qualifying Wins:  Tampere Film Festival – International Grand Prix, Go Short – Best European Short Animation Granny's sexual life is nominated for EFA!!! #europeanfilmawards VEČ O NOMINACIJI kratki film Babičino seksualno življenje je bil posnet po predlogi prve knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače. o knjigi pa je pisateljica VIDA KOKALJ povedala tole: Knjiga Ogenj riti in kače, niso za igrače ...

pred časom so se pri meni, na ''dnevu odprtih vrat'' hkrati znašli štirje, ki se med seboj niso poznali. Gospod, ki se je s svojo gospo pripeljal z motorjem, se je odločil, da bo- četudi nismo bili sami- kar vsem povedal svojo življenjsko zgodbo. Pa jo je res. Več kot eno uro smo bili tiho kot miške in ga samo poslušali. Ko je končal, je nekdo vzkliknil: ''Tega, kar ste povedali, ne verjamem! Ne poznam nikogar, ki bi se mu zgodilo kaj podobnega!'' Motorist se ni dosti razburjal. Kakšen drug na njegovem mestu bi bil celo užaljen. Malo je počakal, potrem pa mu je odgovoril: 'Glede na vaše besede, se bojim, da poznate zelo malo ljudi. Pa še tiste, ki jih, jih poznate zelo površno.'' Pogovor je potem krenil v čisto drugo smer, kot smo se sprva nadejali. Motoristovo zgodbo smo za nekaj časa pustili ob strani. Začeli smo se pogovarjati o izkušnjah. O tem, kako nam zgodbe drugih pomagajo, da si o življenju nasploh širimo obzorje. Dva človeka, četudi...

  fotka-vir "Romeo" je bil doma v Ponikvah pri Trebnjem, "Julija" pa je bila moja teta iz Lokvice. Zgodba sega v čas pred drugo svetovno vojno. Večina porok se je takrat zgodila po dogovoru staršev ali pa mešetarjev. Malka in France pa sta bila mlada in zaljubljena do ušes in še več. Na kraj pameti jima ni prišlo, da bi upoštevala karkoli drugega kot svoji srci. Potem je Malka zanosila. Starši niso nasprotovali, želeli so le, da pride čim prej do poroke. S Francem sta se dogovorila, da pride Malka v Ponikve, da se pogovorita še z njegovo mamo. Prišla je z vlakom nekoliko prej, preden je Franc prišel iz službe. Mama jo je lepo sprejela. Ko pa je opazila, da je noseča, je prebledela. Iz hiše se je zaslišalo histerično vreščanje in   zmerjanje. Malka je opotekaje stekla na železniško postajo in sedla na vlak za Metliko. Šele takrat se je začela tresti in solze so ji zalivale oči. Nasproti nje je sedela nuna, ki se ji je Malka zasmilila. Poskušala jo je potolažiti. ...