ženska/moški za volanom

MM -

 




Včeraj smo se pogovarjali o času, ko smo delali šoferski izpit.

Kakšne hecne zgodbe!
Na ves glas smo se smejali!

Prvič sem sedla za volan 3. maja 1980. Konec junija je bil šoferski izpit že v mojem žepu. Inštruktor je, žal, že pokojni, a se spomnim, da sem bila enajsta po vrsti, ki je brez ponovitve pri njem naredila izpit.

Vozila sem še fička, če sem prestavila v četrto, da je ''drvel'' 60 + na uro, se mi je zdelo, da takšne ''hitrosti'' ne bom ''preživela''!

🙂
Ena prvih samostojnih voženj je bila k neki zanimivi ženici, ki je živela v hribih v okolici Kranja. S svojim rdečim citroenom s platneno streho (takrat je bil še cenejši od stoenke, zato sva ga z možem kupila) sem parkirala pred vaško pošto, pome pa je prišel sin te gospe. V fičku.

Spominjam se ga, bil je bolj močan, visok kot gora in komaj se je stlačil v fička, zame je bilo zraven njega komaj kaj prostora.
Njegove vožnje po tisti ozki, nevarni poti, ki se je vila po strmem bregu navzgor, je bila morilska. Ne vem, če me je bilo kdaj tako strah kot takrat.

Zanimivo pa je, da ta gospod ni imel šoferskega izpita. Srečo je - do mojega prihoda - poskusil že 11 X, a vsakič je pogorel. Pred strogo komisijo se je tresel kot šiba na vodi.

Kasneje se je, pri cca 55-ih poročil, za vse uradne vožnje zunaj njegovih hribov, je bila potem zadolžena žena, ''njegovi'' pa so ostali hribi, za volanom pa se je počutil kot riba v vodi.

Še ena zanimivost: njegova mama je zanosila s svojim očimom.

Sin ji tega ni nikoli zameril, kaj šele očital. Zelo dobro sta se razumela. Tudi ''ta mlada'', ki je prišla k hiši in s seboj pripeljala tri otroke, je bila sprejeta z odprtim naročjem.




(fotografija je bila objavljena na ''starih slikah'' Cerknice)


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

ŽENSKE, KI SO SE SAME PONUJALE

MM -
Slika
  vir (ta fotka ni fotomontaža, je zapisal B. Požar) Ko je iz š la moja knjiga Mehko kot britev , so se mi za č ele ogla š ati bralci obeh spolov z zgodbami, ki so na prvi pogled zvenele kot iz č asov neko č popularnih »groupijev«. Ka že, da ženske niso bile le žrtve – kot v mojem romanu, znanim osebnostim so se tudi same ponujale. Gospod X X, ki je skoraj 46 let igral v nekem znanem narodno zabavnem ansamblu, je na zelo slikovit način opisal pretep dveh, ki sta se borili za pozornost njihovega kitarista, ki je bil v resnici ''srečno'' poročen, a ju to ni odvrnilo od tega, da bi se mu nastavljali. Več podobnih zgodb sem prebrala tudi v knjigi JOŽETA GALIČA. ''DOBR' SMO GA SRAL''. Spominjam se svojih dijaških let. Vrstnica je bila na smrt zaljubljena v danes že pokojnega kitarista, ki je špilal v takrat zelo znani skupini. Meni se je zdel grd kot smrtni greh, ona pa je njegovo koščeno postavo z umazanimi dolgimi lasmi oboževala. V zameno, ker sem...
Read more »

NOVA FACEBOOK STRAN, KI JE NAMENJENA SAMOZALOŽNIKOM

MM -
Slika
           Število samozaložnikov iz leta v leto bolj narašča Z nekaterimi samozaložniki smo se že pred časom pogovarjali o ustanovitvi društva. A potem smo, žal, ugotovili, da ''društvo'' prinese s seboj kup nepotrebne administracije, predvsem pa stroškov, zato smo se premislili. Zdi se, da je facebook- oblika združevanja, sporočanja, komuniciranja.....ravno pravšnja, saj ni obvezujoča. Še več: vsak, ki želi karkoli povedati, ima zmeraj možnost, da to stori. Istočasna pa je ta stran lahko nekakšna oglasna deska, ki bo sporočala vsem, ki jih bo to zanimalo, če bo kdo od prijateljev izdal novo knjigo. Prav tako bomo lahko skupaj pomagali tistim, ki bodo iskali tiskarja, ilustratorje, lektorje.... Ena od idej je bila, da bi objavljali možnosti za literarne večere, skupne nastope (recimo) pesnikov...? Vsem, ki ste si  na Facebooku ''samozaložniki Slovenije'' izbrali za prijatelja - dobrodošli! Nekaj odgovorov na najbol...
Read more »

KADAR SREČAM TE, MOJE NEKDANJE DEKLE

MM -
Slika
  Dolgo sem zbirala pogum, da bi zapisala svojo zgodbo, pa si nisem upala. Šele, ko sem prebrala Milenino knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače, sem se usedla k pisanju. To sem naredila tudi ob moževi spodbudi, ki pozna vse podrobnosti. Po tem, ko sem zapisala vse, kar sem nosila v sebi, se bolje počutim. Bila sem vesela srednješolka. Moja družina je živela na Bledu, kjer nam nikoli ni bilo dolgčas. Če s prijateljico nisva imeli drugega dela, sva opazovali tuje turiste, zlasti turistkinje, ter občudovali njihova oblačila. Med tednom sem živela v internatu, obiskovala gimnazijo in počela še tisoč postranskih stvari, saj mi je šlo učenje dobro od rok. 15. aprila, bila sem že v 3. letniku, sem na avtobusni postaji v Ljubljani stala v vrsti za krofe. Če se prav spomnim, so jih sami cvrli. Bili so zelo dobri! Ko pridem na vrsto, ugotovim, da nimam dovolj denarja! Če bi kupila krof, bi mi zmanjkalo za avtobus. »Bom jaz častil!« se oglasi za mojim hrbtom. Ozrem se! Za menoj je ...
Read more »