Izza odra
Včeraj so hčerki, ki živi v isti hiši, dostavili manjši paket s hitro pošto. Ni je bilo doma, pa sem jaz odprla vrata. »Hm, ne vem, če imam sploh kaj denarja doma!« sem dejala postavnemu možaku, s katerim se sicer poznava. Gromko se je zasmejal:«Imeti ga moraš kot listja in trave. Saj si izdala knjigo!« Začudeno sem ga pogledala. »Ne izgovarjaj se, saj vsi vemo: stroške so ti plačali mi- iz davkoplačevalskih žepov, kasiraš pa sama!« Stara sem 65 let. Pišem že, kar pomnim. Najprej sem to počela za otroke, zgodbe, ki so veliko kasneje zagledale luč sveta v knjigah Ženske, Ogenj, rit in kače niso za igrače, 1. In 2. del , so se zbirale spontano, vzporedno. Danes skoraj nihče ne ve, da sem v samozaložbi izdala 10 knjig za otroke. Ki so bile prodane ali podarjene le v nekaj deset izvodih. Tistim, ki so kupili zadnjo knjigo v mesecu decembru, sem eno od teh knjig tudi podarila. Nihče mi ni nikoli nič šenkal , še najmanj država. Na...