podobnih zgodb, kot je MEHKO KOT BRITEV, je po EU še veliko....

 

Roman MEHKO KOT BRITEV, ki je izšel lani, je med bralci doživel veliko odzivov. Več kot dobrodošel je bil obisk gospe, ki je v času podiplomskega študija na Poljskem, raziskovala vlogo tajne policije, povezane s komunističnimi režimi zlasti v odnosu do žensk in otrok. Kaže, da so posamezniki tako pri nas kot tudi drugje po vzhodni Evropi pred 30 in več leti počeli grozljive stvari. Mrhovinarji so se s svojimi zločinskimi dejanji zalezli v vse pore takratne družbe, izkoriščali nedolžne ljudi, jih silili, da so počeli grozljive stvari tudi svojim najbližjim. Nekateri od storilcev so pri nas in tudi tam še zmeraj živi, a jih zaradi različnih razlogov danes ščitijo.

Na voljo je kar nekaj literature, morda se bo tudi komu od vas zahotelo, da bo segel po njej. Ker le tako, če bomo vedeli, bom nehali verjeti v pravljice, ki so nam jih o tistih časih pripovedovali.

 

1. Dagmar Šimková: Byly jsme tam taky — Češkoslovaška, osebno pričevanje

Naslov pomeni približno »Tudi me smo bile tam«. Avtorica je v komunističnih zaporih preživela štirinajst let. Opisuje življenje političnih zapornic, krutost paznikov ter načrtno poniževanje žensk zaradi njihovega telesa in ženskosti. Ob nasilju piše tudi o prijateljstvu in ohranjanju dostojanstva.

2. Adriana Georgescu: La început a fost sfârșitul — Romunija, osebno pričevanje

Naslov pomeni »Na začetku je bil konec«. Georgescu je bila odvetnica in vodja kabineta premierja Nicolaeja Rădescuja. Po prevzemu oblasti komunistov so jo zaprli, vključili v montirani proces in mučili.

Spominski center Sighet objavlja tudi odlomke njenega pričevanja: pretepanje, udarjanje z glavo ob steno, skupinsko nasilje zasliševalcev in popolno nemoč zaprte ženske.

3. Elisabeta Rizea: Povestea Elisabetei Rizea din Nucșoara — Romunija, pričevanje in dokumentarec

Kmečka ženska, ki je pomagala protikomunističnim upornikom, je bila večkrat zaslišana, trpinčena in dvakrat obsojena. Njena zgodba je zapisana v knjigi, nastopila pa je tudi v dokumentarni seriji ** Memorialul durerii ** avtorice Lucie Hossu-Longin.

4. Nicole Valéry-Grossu: Bénie sois-tu, prison in film Binecuvântată fii, închisoare / Bless You, Prison — Romunija

Knjiga je avtobiografsko pričevanje, film Nicolaeja Mărgineanuja iz leta 2002 pa igrana priredba. Pripoveduje o mladi intelektualki, pripadnici opozicijske stranke, ki jo aretirajo, zaslišujejo in mučijo. Pomemben del zgodbe je vera, ki ji pomaga prestati zaporniško trpljenje.

5. Przesłuchanie / Interrogation — Poljska, igrani film, 1982

Mlado pevko v začetku petdesetih let zapre varnostna služba in jo s surovim zasliševanjem poskuša prisiliti v obremenilno pričanje. Film prikazuje fizično in psihično nasilje, poniževanje ter zapleten odnos med zaprto žensko in zasliševalcem. V zgodbo je vključeno tudi materinstvo.

6. Drahomíra Šinoglová — Češkoslovaška, zabeleženo pričevanje o nasilju nad materjo in dojenčkom

Z možem sta širila prepovedana besedila. Marca 1982 so jo aretirali in ji po njenem pričevanju iz naročja nasilno iztrgali šestmesečnega sina, ki ga je še dojila. Družina je bila več let izpostavljena pritiskom StB.

7. Iuliana Preduţ in Ioana Voicu Arnăuţoiu — Romunija, dokumentirani usodi mater in otrok

Spominski center Sighet predstavlja posebej pretresljiva primera:

• Iuliana Preduţ je bila zaradi pomoči upornikom obsojena na dvanajst let zapora. Leta 1958 je v zaporu rodila deklico. Po treh mesecih so ji jo odvzeli in odpeljali v sirotišnico.
• Ioana Voicu Arnăuţoiu je bila otrok preganjanih staršev. Očeta so usmrtili, mati je umrla v zaporu, sama pa je pristala v sirotišnici. Svojo pravo identiteto je izvedela šele leta 1990.

8. Cathy A. Frierson in Semyon S. Vilensky: Children of the Gulag — Sovjetska zveza, dokumentarna zgodovinska knjiga

Knjiga združuje arhivske dokumente, spomine in intervjuje z ljudmi, ki so bili kot otroci žrtve sovjetskega preganjanja. Obravnava otroke aretiranih, usmrčenih in deportiranih staršev: izgubo doma, ločevanje sorojencev in označevanje otrok za »družbeno nevarne«.

9. Dalia Grinkevičiūtė: Shadows on the Tundra — Litva in sovjetsko izgnanstvo, osebno pričevanje

Dalia je bila leta 1941 deportirana s štirinajstimi leti. Piše o prisilnem delu, lakoti in preživetju svoje družine. Kot najmočnejša med domačimi je morala opravljati dvanajsturno fizično delo.

10. Women of the Gulag — dokumentarec Marianne Yarovskaye

Film prinaša pripovedi šestih starejših žensk, ki so preživele sovjetsko represijo. Temelji na delu Paula Gregoryja, avtorja knjige Women of the Gulag: Portraits of Five Remarkable Lives.

11. Ein Tag zählt wie ein Jahr – Die Frauen von Hoheneck — Vzhodna Nemčija, dokumentarec

Dokumentarec Kristin Derfler in Dietmarja Kleina pripoveduje o ženskah, zaprtih v Hohenecku, največjem ženskem zaporu v NDR. V ospredju so osebne zgodbe političnih zapornic.

12. Sofi Oksanen: Očiščenje — Estonija, roman, na voljo v slovenščini

Roman povezuje sovjetsko zatiranje, spolno nasilje, družinsko izdajo in molk. Vključuje tudi posilstvo med zasliševanjem pripadnikov NKVD.

Slovenska predstavitev na portalu Dobre knjige.