Pismo iz Makedonije.

MM -

 


 Pismo iz Makedonije.

Ko sem knjigo Mehko kot britev vzela v roke, nisem pričakovala, da jo bom prebrala v enem samem dihu. Živim v Skopju, v mestu, ki je precej bolj, kot lahko razložim, razklano med tradicijo in sodobnostjo, Kar sem se poročila z Makedoncem, se soočam z drugačno kulturo, hkrati pa sem začela  razmišljati tudi o zgodbah mojih staršev in starih staršev. Mislim na tiste, ki jih poznam. 

Ob branju vaše knjige sem prvič zares razumela, da razdalja med generacijami ni samo geografska, temveč predvsem zgodovinska, kulturna in moralna.

 

Knjiga me je pretresla predvsem zato, ker medsebojnih odnosov med moškim in žensko, ki jih nisem poznala, ne olepšujete. Svet, ki ga opisujete, je trd, neizprosen, poln molka in strahu, obenem pa neverjetno podoben mnogim aktualnim zgodbam, ki jih poznam iz balkanskega prostora. Čeprav sem rojena v osemdesetih letih in živim v povsem drugačnih razmerah (poročena sem z intelektualcem), sem med branjem pogosto pomislila na moževe tete in na to, česa niso smele povedati, česa niso smele vprašati in kaj so morale preprosto prenesti in požreti, če so same sebi želele dobro.

 

V Makedoniji, tako kot drugod na Balkanu, se o telesnosti, spolnosti in zlorabah še vedno govori po tiho ali pa sploh ne. V vaši knjigi pa so te teme postavljene v ospredje brez olepševanja in brez lažne moralizacije. Všeč mi je, ker niste prevzeli vloge razsodnika, odnose med ljudmi raje samo opisujete. Po moje so posledice njihovih dejanj prav zaradi molka in sramote tako močne in usodne.

 

Ob branju sem nenehno primerjala svet, ki ga opisujete s svojim vsakdanom v Skopju: danes imamo na voljo družbena omrežja, več svobode gibanja, več izbire. Ženske so si tudi tukaj pridobile izobrazbo, zasedajo pomembna in odgovorna mesta. Pa vendar ne bi dala roke v ogenj za njihove odnose znotraj domačih sten, saj menim, da je patriarhat še zelo močan ne le na vasi tudi v večjih mestih.

Knjiga me je prepričala, kako pomembno je, da se takšne zgodbe zapišejo. Ne zaradi preteklosti same, ampak zato, da se ta ne ponovi. Morda bom kakšno od zgodb moževih tet nekoč poslala tudi vam?

Mehko kot britev, vsaj zame, ni le roman o času in prostoru mojih starih staršev. Je tudi ogledalo družbi, ki še vedno ni opravila z lastnimi sencami. Zame, kot bralko, ki živi zunaj Slovenije, je knjiga dragocena tudi zato, ker mi je omogočila globlje razumevanje sveta, iz katerega izhajajo predniki, sveta, ki ga tudi po branju knjige ne zmorem razumeti.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

ŽENSKE, KI SO SE SAME PONUJALE

MM -
Slika
  vir (ta fotka ni fotomontaža, je zapisal B. Požar) Ko je iz š la moja knjiga Mehko kot britev , so se mi za č ele ogla š ati bralci obeh spolov z zgodbami, ki so na prvi pogled zvenele kot iz č asov neko č popularnih »groupijev«. Ka že, da ženske niso bile le žrtve – kot v mojem romanu, znanim osebnostim so se tudi same ponujale. Gospod X X, ki je skoraj 46 let igral v nekem znanem narodno zabavnem ansamblu, je na zelo slikovit način opisal pretep dveh, ki sta se borili za pozornost njihovega kitarista, ki je bil v resnici ''srečno'' poročen, a ju to ni odvrnilo od tega, da bi se mu nastavljali. Več podobnih zgodb sem prebrala tudi v knjigi JOŽETA GALIČA. ''DOBR' SMO GA SRAL''. Spominjam se svojih dijaških let. Vrstnica je bila na smrt zaljubljena v danes že pokojnega kitarista, ki je špilal v takrat zelo znani skupini. Meni se je zdel grd kot smrtni greh, ona pa je njegovo koščeno postavo z umazanimi dolgimi lasmi oboževala. V zameno, ker sem...
Read more »

KADAR SREČAM TE, MOJE NEKDANJE DEKLE

MM -
Slika
  Dolgo sem zbirala pogum, da bi zapisala svojo zgodbo, pa si nisem upala. Šele, ko sem prebrala Milenino knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače, sem se usedla k pisanju. To sem naredila tudi ob moževi spodbudi, ki pozna vse podrobnosti. Po tem, ko sem zapisala vse, kar sem nosila v sebi, se bolje počutim. Bila sem vesela srednješolka. Moja družina je živela na Bledu, kjer nam nikoli ni bilo dolgčas. Če s prijateljico nisva imeli drugega dela, sva opazovali tuje turiste, zlasti turistkinje, ter občudovali njihova oblačila. Med tednom sem živela v internatu, obiskovala gimnazijo in počela še tisoč postranskih stvari, saj mi je šlo učenje dobro od rok. 15. aprila, bila sem že v 3. letniku, sem na avtobusni postaji v Ljubljani stala v vrsti za krofe. Če se prav spomnim, so jih sami cvrli. Bili so zelo dobri! Ko pridem na vrsto, ugotovim, da nimam dovolj denarja! Če bi kupila krof, bi mi zmanjkalo za avtobus. »Bom jaz častil!« se oglasi za mojim hrbtom. Ozrem se! Za menoj je ...
Read more »

NOVA FACEBOOK STRAN, KI JE NAMENJENA SAMOZALOŽNIKOM

MM -
Slika
           Število samozaložnikov iz leta v leto bolj narašča Z nekaterimi samozaložniki smo se že pred časom pogovarjali o ustanovitvi društva. A potem smo, žal, ugotovili, da ''društvo'' prinese s seboj kup nepotrebne administracije, predvsem pa stroškov, zato smo se premislili. Zdi se, da je facebook- oblika združevanja, sporočanja, komuniciranja.....ravno pravšnja, saj ni obvezujoča. Še več: vsak, ki želi karkoli povedati, ima zmeraj možnost, da to stori. Istočasna pa je ta stran lahko nekakšna oglasna deska, ki bo sporočala vsem, ki jih bo to zanimalo, če bo kdo od prijateljev izdal novo knjigo. Prav tako bomo lahko skupaj pomagali tistim, ki bodo iskali tiskarja, ilustratorje, lektorje.... Ena od idej je bila, da bi objavljali možnosti za literarne večere, skupne nastope (recimo) pesnikov...? Vsem, ki ste si  na Facebooku ''samozaložniki Slovenije'' izbrali za prijatelja - dobrodošli! Nekaj odgovorov na najbol...
Read more »