o starih mamah

 

Drage bralke in bralci, zakaj morajo biti tudi stare mame kot jaz – rojena leta 1952, mama in babica – še vedno aktivne, razmišljujoče in kritične?

 

Zato, ker svet to potrebuje bolj kot kdajkoli prej.

Če bi umolknili, se lahko zgodi najhujše: molk kot kvazi vrednota se še bolj zažre v gene naslednjih generacij! Kako ubijalski je takšen molk, lahko spoznate tudi iz zgodb, ki vam jih že lep čas ponujam v branje!

Nezanemarljivo je tudi, da človeka aktivnost ohranja ''živega''. Pri tem ne mislim le na aktivnost telesa, ampak tudi in predvsem duha.

 Ko prenehamo biti dejavni, počasi zlezemo vase, začnejo odmirati telo kot tudi ''sive celice''.  Postanemo le "stare mame", ki sedijo pred televizijo in čakamo na naslednji resničnostni šov ali turško nadaljevanko.

Presrečna sem, da mi je usoda, ki ni bila zmeraj prijazna, dala neprecenljiv dar, da lahko še zmeraj zbiram zgodbe, promoviram knjige, se pogovarjam z bralci, pišem kritične spise. To mi prinaša veliko veselja, zadovoljstva, notranje sreče, me drži pokonci, mi daje energijo in me povezuje z vami.

Aktivne starejše ženske nismo breme – smo most med generacijami, prenašalke izkušenj, ki jih mlajši še niso utegnili posrkati vase in ponotranjiti.

Tudi razmišljanje je naša velikanska moč. Leta nam prinesejo modrost, ki jo mlajši pogosto spregledajo: vidimo vzorce, ki se ponavljajo, licemerje, ki se skriva za lepimi besedami, in resnice, ki jih družba raje potlači.

V mojih knjigah, kot je Mehko kot britev, Kje je otrok ali v 5 knjigah Ogenj, rit in kače niso za igrače, razkrivam, kako je molk iz preteklosti oblikoval nas, kako usodno so travme očetov, trpljenje mater, družbeni, družinski in intimni pritiski na ženske vplivali na družbo, v kateri živimo.

Starejše ženske smo pogosto tiste, ki nas družba najlažje utiša: "Saj si že stara, kaj se vmešavaš?" A ravno me lahko govorimo brez olepšav, ker nimamo več kaj izgubiti.

Ko izpostavljam napake, ki smo jih naredili v starejših generacijah, delam to zato, da jih mlajši – zaradi nevednosti – ne ponavljajo. Rečeno po domače: vesela bi bila, če bi pregovor Kar se janez nauči, to janezek zna, izgubil na svoji moči.

Stare mame kot jaz moramo biti aktivne, razmišljujoče in kritične tudi zato, ker dajemo družbi ravnotežje: mladi prinašajo energijo, mi izkušnje in poguma reči "ne". Še več: če sebe spoštujemo, s tem učimo vnukinje in vnuke, da je tretje življenjsko obdobje čas, ko končno lahko govorimo brez filtrov.

Če se umaknemo, zmaga ''nasilni'' molk. In molk rodi novo generacijo, ki ne ve, od kod prihaja, kam gre in zakaj jih bolijo polena, ki jim jih življenje meče pod noge.

Zato drage stare mame, berite, pišite, govorite, kritizirajte. Tudi pri 73 letih. Še posebej pri 73 letih.

vaša Milena

 

 

 

Pišem tudi dva bloga, ki sta bolj kot ne osebna in neposredna, kot radi rečemo:"brez olepšav, tako kot je v življenju".

1.)  "Jutri 2052'' – Tukaj delim zgodbe iz vsakdanjega življenja nekoč in danes, spomine na otroštvo in utrinke iz mojih knjig: Ogenj, rit in kače niso za igrače, Mehko kot britev, Kje je otrok, Kuharske prismodarije, Zgodbe iz Zakajčkove ulice in Ženske. Najde se tudi prostor za aktualne zgodbe, promocijo knjižnih del (vključno z občasnimi znižanji ) ter razmišljanja o tem, kako preteklost – zaradi molka, ki se je zažrl v naše gene – oblikuje sodobnega človeka. Vabljeni k spremljanju in branju, če vas zanima pogled na življenje skozi zgodbe prednikov in sodobnikov. 

https://jutri-2052.blogspot.com/"

2.) "Molk ni zlato'' – Tukaj objavljam ostrejša, družbeno kritična razmišljanja. To so razmišljajoči eseji, ki vabijo k debati – četudi se z mano sploh ne strinjate. Molk res ni zlato, ko gre za resnico. Če vas zanimajo neposredni komentarji (pogledi) s strani ene stare mame na sodobno družbo, ste na pravem mestu. https://molknizlato.blogspot.com/"

"Vabljeni k branju, komentiranju in deljenju. In - ne pozabite na knjige! Brez branja nas bo pobralo! (T. Pavček)