.bódec

 

Slovenci so bili do sredine 20. stoletja izjemno zadržani glede pogovorov o spolnosti. Izjeme so se dogajale, ko so bili, na primer, vinjeni. Takrat pa so si dali duška!

Intima je bila domena spalnice, o njej se ni govorilo – niti med ženskami ne. Če že pa v zelo ''zakamufliranih'' namigih. Recimo:; ko je šla nevesta od hiše k poroki, ji je mama namignila.«Tistih 5 minut, ko bo legel nate, boš že potrpela.«

Spolnost je sodila v območje sramu, molka in osebnih skrivnosti, o čemer se ni govorilo. Etnologi so- tako so mi povedali- pri terenskem delu pogosto naleteli na izmikanje, nedorečene odgovore ali popoln molk, saj so sogovorniki tovrstne teme dojemali kot »sramotne«, »neprimerne« ali celo nevarne za ugled družine. Nekateri raziskovalci pa so takšna pričevanja dojemali kot neprimerna.

Slovenska etnologija, ki ima sicer dolgo in izjemno bogato tradicijo, se je desetletja raje osredotočala na zbiranje gradiva o praznikih, koledarskih in življenjskih običajih, prehrani, hišah, oblačilih in verovanju.

Intimni odnosi, telesnost, spolnost, poročna noč, devištvo ali spolno nasilje so ostajali na robu ali zunaj njega.

Molk, v katerega smo zavijali intimo, ni izbiral svojih ''žrtev''. Ujel je ženske in moške, mlade in stare, verne in neverne, izobražene in neizobražene. Posebej trdovraten pa je bil pri temah, povezanih z žensko spolnostjo, zlorabami, nasiljem in sramom. Tudi kadar so raziskovalci do takšnih zgodb vendarle prišli, so jih pogosto zapisovali opisno, z evfemizmi, brez konkretnih izrazov in brez poglabljanja v posledice. Ne smemo pozabiti, da je postalo ''nasilje v družini kaznivo dejanje šele 1. novembra 2008, ko je v 191. členu KZ-1 prvič uveden poseben člen »Nasilje v družini« kot samostojno kaznivo dejanje. Vidnejši javni odzivi in kampanje o spolnem nasilju pa so prišli v javnost šele z gibanjem ''MeToo leta 2017–2018''…

Še to: komunistke (npr. Vida Tomšič) so feminizem pogosto zavračale kot "meščansko gibanje" in ga podrejale razrednemu boju.

Danes najdemo v arhivih obilico podatkov o svatovskih pesmih, obredih, kostumih, darilih in poteku poroke, o poročni noči? Če se že omenja, je to skozi simboliko, šale ali ritualne namige, ne pa kot dejanski dogodek z resničnimi telesi, čustvi, strahovi in posledicami. O spolnem nasilju, zlorabah v družini ali zlorabah otrok pa največ izvemo skozi literaturo Mire Miheličeve, Zofke Kvedrove, V krvi Frana Govekarja, o nasilju nad otroku beremo tudi v knjigi Ptički brez gnezda, pastircih, itd…V moderni literaturi je del o spolnem in fizičnem nasilju nad šibkejšimi zelo zelo veliko.

Naši predniki so imeli zelo bogato izražanje v primeru, ko jim ni bilo spodobno o intimi govoriti na glas. Moj ded, na primer, ki je bil preprost kmet, je takole govoril:«Doma imam toplo peč, pa gor ne smem.« vsi so razumeli, kaj je hotel reči.

Obstajajo tudi številni podobni ''namigi'' v ljudskih pesmih, šaljivkah, pregovorih, v razpravah o sramu, spodobnosti in telesu, vendar gre večinoma za posredne, simbolne ali analitične obravnave. Če, seveda, odštejemo Hladnikovo knjižico ''kosmatih'': Fuk je Kranjcem v kratek čas.''

Glas o intimnih izkušnjah, predvsem pa glas žrtve, se je predolgo skrival pod preprogo. Ne gre za to, da se o intimi ni zapisalo, temveč za to, da ni bila obravnavana kot del vsakdanjega življenja, temveč kot obrobna, nerodna ali moteča tema.

Tudi zato je zbirka Ogenj, rit in kače niso za igrače v slovenskem prostoru naredila tako izrazit preboj. Ne zato, ker bi bila prva, ki se je intimi sploh približala, temveč zato, ker jo je obravnavala neposredno, brez olepševanja in brez simbolnih obvozov. Zapolnila je praznino, o kateri se je prej molčalo, in odprla prostor zgodbam, ki so desetletja ostajale neizrečene.

Verjamem, da bi me stroka lahko v mnogočem dopolnila ali tudi popravila . A jaz nisem stroka, pišem zgolj iz svojih izkušnjah, ki so se nabrala med poslušanjem...

********************

V Koštiálovem prispevku Slovenski erotični idiotikon(Anthropophyteia V, 1908, str.9--12; VI, 1909, str. 30--32) -so se tuji bralci seznanili tudi s slovenskimi besedami, nujno potrebnimi vsakomur, ki bi želel občevati s slovenskimi domorodkinjami in domorodci:

Izrazi za penis:

1.kúrec, dobesedno: petelinček, piška, piščanec; prim. nemško Hähnchen, Piphahn = penis

2.kuc (Slovenske gorice)

3.cuk (Štajerska)

4.klínec, pravzaprav: "majhen klin", zagozda, zatič

5.jánezek (Kranjska) (pomanjševalnica iz osebnega moškega imena)

6.čépek (Goriška)

7.bíngelj, dobesedno: nekaj, kar viseče niha

8.bíngeljček (Dolenjska), otroško

9.pínkelj, deminutiv pínkeljček (Primorska in Kranjska), pravzaprav: tolkač

10.pic (Slovenske gorice)

11.pícek (prav tam), tudi = petelinček, piška, piščanec

12.pínček (Kras) iz besede pinka ( = vulva)

13.bibíš (severna Istra). Najbrž italijanskega izvora.

14.(p)tíček

15.móda (Plural) prvotno = moda, nato tudi penis (Rezija)

17.lúlek (od lúlati = mingere)
18.cérek (od kapljati)
19.čúček ( = psiček)
20.cúcelj (iz cúca = vulva)
21.jóžek, pravzaprav = mali Jože (tudi slepo črevo)
22.klen, pravzaprav tudi vrsta ribe, evfemizem za klinec
23.tretja noga, nóžka = nožica
24.pínčič, narejeno iz pinka = vulva
25.pípek, pravzaprav = pipa pri sodu, tudi zamašek, zatič
26.bódec (Štajerska), pravzaprav = bodica, trn, želo, ost
27.címa (Dolenjska), pravzaprav = poganjek, kal, klica
28.pinka
29.pinkič, pinčič
30.jánez (iz osebnega moškega imena)
31.pépeli (iz nemškega Peperl)
32.patakón (v Bovcu in okolici) (patakon = velik bakren novec, narečno primorsko; SSKJ)
33.buzaránt (pri Trebnjem na Dolenjskem)