KOT PIČKIN DIM

 

Zapis GORAZDA STARIHE z naslovom »TI SI NIČLA, MANJ KAKOR OD BOHINJSKEGA DREKA DIM!« 

...se ukvarja s fenomenom žaljenja časti in klevetanja na območju sodnih okrajev Kranjska Gora in Radovljica v letih med 1937 in 1950. Gradivo temelji na kazenskih spisih pristojnih sodišč in ponuja vpogled v socialno zgodovino vsakdanjega življenja.

V letih pred drugo svetovno vojno je bilo pravdanje zaradi prizadete časti izjemno pogosto. Tožbe so bile izrazito razširjene in pričajo o tem, kako pomembna je bila osebna čast kot družbena vrednota.

Med vojno so se tovrstne tožbe precej zmanjšale, saj so ljudje svojo pozornost namenjali preživetju in vojni realnosti. Takoj po vojni pa je število tožb ponovno naraslo, kar kaže, da so se posamezniki želeli zavarovati pred posegi v svoje dobro ime tudi v povojnem kaotičnem obdobju.

Najpogostejše oblike žalitev so bile tiste, povezane s spolnostjo, med klevetami pa so prevladovale obtožbe tatvine. Ko so bile v žalitvah vpletene državne institucije ali organi oblasti, je takšno dejanje hitro preseglo okvir navadnega žaljenja in preraslo v kršenje javnega reda in miru. V raziskavi so zato zajeti predvsem »nežnejši« primeri, ki niso imeli težjih političnih posledic.

Posebno poglavje predstavljajo politično motivirane žalitve. Pred vojno so se te pogosto pojavljale v razgretem predvolilnem času in agitacijah, po vojni pa je vsaka politična žalitev pomenila neposreden napad na oblast.

Vojna je s svojim dogajanjem pustila močne posledice na ljudeh in njihovih medsebojnih odnosih, kar se je odražalo v povojnih obtožbah. Posebno mesto so imele žalitve in klevete, povezane z ravnanjem posameznikov med vojno – obtožbe sodelovanja, izdajstva ali neprimernega ravnanja v vojnih razmerah. Zanimivo je, da so sodišča v prvih povojnih letih pogosto razsojala v skladu z »duhom časa« – torej v sozvočju z novimi političnimi in družbenimi razmerami.

Analiza razlik med spoloma pokaže, da so bili pred vojno moški pogosteje tožniki kot ženske, še pogosteje pa so se znašli v vlogi toženih. Po vojni pa se je razmerje spremenilo: ženske so pogosteje branile svojo čast pred sodiščem, hkrati pa se je zmanjšal razkorak med spoloma glede števila moških, ki so bili toženi zaradi žalitev in klevetanja.

Razprava tako osvetljuje, kako se je v obdobju od predvojnih let, preko vojnih razmer do povojnega časa spreminjal pomen osebne časti, narava žalitev in način, kako je sodna praksa nanje odgovarjala.

Nekaj primerov:

 

Krojaški  pomočnik  (25)  pa  je  vpričo  več oseb zatrjeval ženi krojaškega mojstra: »Res, imeli ste jih več. samo pet je še takih, kot ste vi, na Jesenicah in če greste proč od hiše, boste lahko imeli vsak dan frišnega. naj vas bo sram!« po teh bese-dah je še pljunil vanjo. Obsodili so ga na 600 din kazni, pogojno za  tri leta.

---.

0tožena frizerka (21) je zmerjala svojega pijanega moža, tožnik pa jo je opomnil, da bo prišla patrola,  če  ne  bo  mir.  Zato  mu  je  skozi  okno  na cesto zavpila: »Ti postavi, ko greš na šiht, patrolo k tvoji ženi, da se ne bo kurbala.«

Zaradi nasprotujočih si izjav prič so ju oprostili.

----.

Kako strupene so znale biti vdove, pa v naslednjih dveh primerih: vdova   tovarniškega   delavca   je   zmerjala ženo  tovarniškega  delavca  s  psico,  prasico, prokleto  bando,  coprnico  na  metli,  larfo,  prokle-to figuro; čudila se je, zakaj da je mož ni ubil, da bi  bil  končno  prost;  očitala  ji  je,  da  je  ničvredna, da ji je mati umrla od lakote, da bo šla na koruzo, kadar  ji  mož  umre  in  podobno. Na  koncu  sta  se poravnali.

 

služkinja  (28)  pa  je  tožila  vdovo  tovarniškega  delavca,  da  jo  je  v  kuhinji  pred  več  osebami zmerjala, da ima oženjenega dedca, da njegova žena doma z otroci joka, da so ji dali klobaso v rit, da je tatica in izgnana z Javornika, da je coprnica na metli in larfa hudičeva.

----.

Bolj  neposredna  je  bila  preužitkarica,  ki  je ni  cesti  zmerjala  mater  svakinje:  »Tvoja svinja  naj  dene  eno  ključavnico  na  rit  in  eno  na gobec,«  pri  čemer  je  mislila  na  njeno  hčerko,  ki je bila omožena z bratom tožene in so stanovali v isti hiši. očitno pa je prišlo do poravnave še pred obravnavo, saj je tožnica-  mati odstopila od tožbe.

----.

 

v  naslednjem  primeru  naj  bi  zidarski  po-močnik   (27)   namenoma   opijanil   odpuščenega tovarniškega delavca (33), da je ta pred orožniško postajo  s  sekiro  v  roki  zmerjal:  »Preklete  kurbe žandarske,  sedaj  pridite  ven,  vas  bom  na  kosce razsekal.« Prvega  so  oprostili,  ker  mu  niso  mogli dokazati bremenitev, drugi pa je bil obsojen na de-set dni zapora. pritožil se je in bil zavrnjen.

---.

Tožnica  je  bila  žena  železniškega  delavca, toženi  pa  kavarnar  (34),  ker  ji  je  poslal  pismo  z naslednjo  vsebino:  »Pozivam vas,  da  v  24  urah vrnete moji dve sliki /ena je posnetek v uniformi, ki  se  z  njo  blati  tudi  vojaška  in  kraljevska  čast, druga v civilu/, katere sem vam nekdaj izročil in sicer  nepokvarjene,  ker  ne  dopuščam,  da  bi  kaka nič vredna, nekarakterna ksantipa ravnala z njimi kot na primer z mojo poročno, za kar bom pa itak dobil  zadoščenje. ako  slik  v  omenjenem  roku  ne prejmem,  jih  bodem  zahteval  pravnim  potom  z advokatom.«

----

v  prvem  »župniškem«  primeru  je  moral župnik  (58)  braniti  svojo  čast  pred  posestniško hčerjo  (25),  ki  je  širila  govorice,  da  naj  bi  župnik kazal  organistu  uradne  knjige,  iz  katerih  naj  bi bilo razvidno, da sta šli v župniji samo dve dekleti nedolžni v zakon. Obsodili so jo po na 600 din  denarne  kazni,  pogojno  za  eno  leto. toženka se je pritožila in sodišče ji je ugodilo.

V drugem primeru je posestnik (63) župniku  očital,  da  v  neki  dedni  zadevi  ni  izdal  popolnega  rodovnika. Obsodili so ga na  500 din denarne kazni, pogojno za dve leti. pritožil se je  in  znižali  so  mu  kazen  na  150  din,  pogojno  za eno leto.

 

----.

S tožbo proti gospodarici  se je prenaglila natakarica in trgovska pomočnica (23), ki je tožila  trgovko  (31),  da  jo  je  na  samem  zmerjala  s smrdljivko, kurbo lažnivo, umazanko, kradljivko, lenobo. Na sodišču sta zmerjanje očitali ena drugi, s pomočjo prič pa je nato prvotna toženka dosegla, da so tožnico obsodili na 200 din denarne kazni, pogojno za eno leto. Tožnica se je pritožila na okrožno sodišče, ki pa je pritožbo zavrnilo.

 

----.

Žena  železničarskega  inšpektorja  je  tožila pisarniško uslužbenko, ker jo je zmerjala z nemško kurbo, vendar so jo obsodili samo zaradi zmerjanja s kurbo. Bili sta si že dalj časa v laseh; toženo so kaznovali z osemdnevnim zaporom.

 

Kuhar je tožil  svakinjo,  ženo  tovarniške-ga  delavca,  ker  ga  je  zmerjala  s  hrvaško  svinjo  in mu grozila z nožem. postopek je bil zaradi nepomembnosti ustavljen…

 

----.

Za konec pa še tipičen ''okupacijski'' primer:Delavka je tožila nemškega vojaka iz Celovca, da ji je obljubljal poroko in jo tako zapeljal v spolne odnose, ni pa vedela, da je že poročen in ima dva zakonska otroka.