'Prekleta psica!'

-

 


Taj (…): »V našem bloku smo imeli žensko, ki se je, kar pomnim, gola sončila na balkonu. Mularija desetih ali dvanajstih let smo stali na drugi strani ceste, na pločniku, da smo jo bolje videli. Kadar se je dvignila in odšla v notranjost stanovanja, je zmeraj malo počakala, včasih si je potežkala prsi, se nasmehnila in šele nato nam je izginila izpred oči. Fantje smo si ga na njen račun pogosto drkali.

Potem pa se je zgodilo nekaj, kar me je za večne čase zaznamovalo. Pa ne le mene, tudi mojo družino. Bilo je 5. junija, ko je ta ženska potrkala na naša vrata. Doma je bil samo oče. Rekla mu je, da ji pušča voda v kopalnici. Da potrebuje moško pomoč, da reši, kar se rešiti da. Oče je ravno prišel domov iz službe. Povabil jo je za mizo in ji nalil kozarček, sam pa se je šel ta čas preobleč. Kasneje je povedala policistom, da jo je oče povabil v kopalnico, da ji nekaj pokaže. Ubogala ga je, potem pa da jo je zagrabil za prsi, stisnil k steni med kopalno kadjo in lijakom ter jo posilil. Komaj mu je ušla. Ko je pritekla do svojega stanovanja, je ugotovila, da je na mizi pustila telefon. Vrnila se je ponj, takrat pa jo je moj oče menda spet zagrabil in posilil še enkrat. Posilstvo je prijavila šele čez nekaj dni. Ljudje v bloku so, ko so izvedeli za 'posilstvo', govorili, da jih je spraševala, ali je moj oče reven ali bolj bogat.

Sledila je kriminalistična preiskava, nato je državno tožilstvo zoper mojega očeta spisalo obtožnico. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil kasneje oproščen, žal pa so govorice o njegovem nemoralnem početju še več kot dve leti krožile tako po bloku kot po ulici.

 Mulci smo že obiskovali srednjo šolo, nekateri smo imeli motorje, s katerimi smo kar uspešno pecali punce. Ni nam bilo hudega. V tretjem letniku smo dobili novega sošolca. Z njim se predhodno nismo družili, četudi je bil doma iz naše ulice. Tretji letnik je ponavljal, zakaj točno pa nismo vedeli. (Ni nas brigalo.)

Nekoč smo nabavili gajbo piva. Dan državnosti smo želeli praznovati tako, da smo se ga zadeli za železniško progo. Sošolec nam je kar sam od sebe začel pripovedovati, da pozna neko žensko iz našega bloka, ki se je nekoč zelo rada gola sončila na balkonu.

'Mi tudi!' smo mu v en glas pritrdili. Povedal je, ga je večkrat zvabila k sebi in potem sta v njeni spalnici imela tudi tingtongl. Ko je prvič pristal v njeni postelji, je imel komaj trinajst let. Mulci smo zajeli sapo in v zadregi umolknili. Naš molk je narobe razumel. 'Tudi po svetu je tako, da mlajši moški seksajo s starejšimi ženskami, zato se mi starostna razlika osemintrideset let ne zdi pretirana,' se je opravičeval. Po petem pivu je povedal, da ga je hotela ženska kasneje izsiljevati, od njega naj bi zahtevala več sto evrov. Če ji ne bi plačal, bi povedala njegovim staršem. 'Nisem imel denarja, kje bi dobil sto evrov, matr ji jebem,' se je razburjal.

Mulci smo bili tiho. Nekateri so pogledovali proti meni. Verjetno so se tako kot jaz spomnili, da je hudičevka tožila tudi mojega očeta.

Enkrat po maturi me je oče vzel s seboj v Berlin, kamor je šel službeno. Šele med potjo sem mu povedal o sošolčevi izkušnji. Oče je bil nekaj časa tiho, šele čez dolgo časa je zinil: 'Prekleta psica!' Točno sem vedel, koga je imel v mislih.«



Zgodba je iz 3. knjige, OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE- MOŠKE ZGODBE

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

EVA IN OČE

-
Slika
    Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalk...
Preberite več

KADAR SREČAM TE, MOJE NEKDANJE DEKLE

-
Slika
  Dolgo sem zbirala pogum, da bi zapisala svojo zgodbo, pa si nisem upala. Šele, ko sem prebrala Milenino knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače, sem se usedla k pisanju. To sem naredila tudi ob moževi spodbudi, ki pozna vse podrobnosti. Po tem, ko sem zapisala vse, kar sem nosila v sebi, se bolje počutim. Bila sem vesela srednješolka. Moja družina je živela na Bledu, kjer nam nikoli ni bilo dolgčas. Če s prijateljico nisva imeli drugega dela, sva opazovali tuje turiste, zlasti turistkinje, ter občudovali njihova oblačila. Med tednom sem živela v internatu, obiskovala gimnazijo in počela še tisoč postranskih stvari, saj mi je šlo učenje dobro od rok. 15. aprila, bila sem že v 3. letniku, sem na avtobusni postaji v Ljubljani stala v vrsti za krofe. Če se prav spomnim, so jih sami cvrli. Bili so zelo dobri! Ko pridem na vrsto, ugotovim, da nimam dovolj denarja! Če bi kupila krof, bi mi zmanjkalo za avtobus. »Bom jaz častil!« se oglasi za mojim hrbtom. Ozrem se! Za menoj je ...
Preberite več
-
Slika
    KAKO VEŠ, KDAJ PRIDE ČAS, DA SE UMIRIMO? Ko sva se z Damjanom prvič srečala, bilo je to leta 2001, enkrat pomladi, je ravno kupoval novo stanovanje. Jezil se je, ker se v Sloveniji ne more človek na nobenega zanesti, ker je vse tako drago in ker je povsod sama barabija. Vse življenje se je potepal po svetu. V nekem pretepu, tik za avstrijsko mejo, so mu zbili vse zobe, od takrat mora nositi protezo, to pa je edina stvar, ki mu gre na živce. Če bi bil bolj vztrajen pri študiju, bi bil lahko arhitekt, tako pa se mu ni ljubilo sedeti pri knjigah, in je raje gradil hiše in mostove. Koliko gradbišč je zamenjal, ne more niti prešteti. »Samo po tem jih ločim med seboj, kakšno hrano smo jedli,» se zasmeje in mi potem, ko vidi moj nejeverni pogled, razloži, da je hrana na gradbiščih, kjer so v glavnem sami moški, bistvenega pomena. »Na gradbiščih, zlasti v muslimanskih državah, nikoli ne dobimo na mizo svinjskega mesa. Samo piščanca in ribo. In če   pošten Gorenjc,...
Preberite več