Gospodov dan
Nedelja je bila nekoč zelo cenjena. Imenovali so jo kar ''Gospodov dan''.
To je pomenilo, da so si celo na kmetih, kjer so delali od jutra do večera, v nedeljo privoščili počitek.
Šli so k maši, moški tudi na kozarček v bližnjo gostilno. Ljudje so prisluhnili glasniku, ki je pred cerkvijo bral različne razglase. V Žireh, denimo, je svoje delo opravljal še tja do leta 1964.
Ob 12 uri je bilo kosilo. če so bili toliko pri denarju, so si privoščili vsaj mesno juho, lahko tudi samo iz kosti.
Po kosilu je bil čas za različna druženja. Do mraka, ko se je po navadi molilo.
Na svoj račun so prišli tudi zaljubljenci, saj so na ta dan fantje lahko obiskovali dekleta.
*
Nekaj utrinkov:
Marjana: »V bližnji soseščini je v času moje mladosti živel zakonski par. On je bil čevljar, njo pa so poklicali na pomoč, ko je bilo treba negovati stare in bolne ljudi. Sedem let sta se ženila, preden sta se vzela. Ker v zakonu otrok ni bilo, sta se tako odtujila, da vse do smrti nista govorila drug z drugim. On se je preselil v svojo čevljarsko delavnico, kamor si je namestil tudi divan. V kot si je postavil šporgert za kuhanje, ki pa je služil tudi za ogrevanje. Le stranišče si je moral urediti v drvarnici, ker drugače ni šlo. Kadar se mu je mudilo na potrebo, pa ga je kdo videl, ko je hitel čez dvorišče, se je zmeraj opravičeval, da je tisto, ki ga ima v hiši, kar naprej zasedeno. V nedeljo, ko je bilo treba iti k maši, sta pozabila na medsebojno sovraštvo. Šla sta skupaj, in če ju je kdo vprašal, kako se imata, sta družno odgovorila, da zelo dobro.«
*
Štefka: »Zelo rada bi študirala za učiteljico. Takoj po vojni so bile sanje omogočene le tistim, ki so bile pravega prepričanja. Pri nas smo hodili k maši, in to je bil moj edini zločin. Vseeno sem poprosila svojo razredničarko, da mi napiše priporočilo. Na skrivaj sem pismo odprla in se zgrozila, ko me je, čeprav sem bila odlična učenka, očrnila, in to samo zato, ker sem bila verna. Ustrašila sem se in šla raje delat v Alpino kot navadna šteparca.«
*
Včasih so bili fantje tudi namedeni (poredni). Pod oknom deklet so radi puščali lojtre, posebno še v soboto, saj so potem vsi, ki so šli v nedeljo k maši, vedeli, katero dekle je imelo nočni obisk. Toda neki oče ni bil prav nič kantent (pripravljen) za kaj takega. Pod oknom svoje hčere je postavil perivnike in jih potresel z gnojem. Računal je namreč na to, da bo vsak telebnil po tleh, ker mu bo na gladki površini spodrsnilo.
*
V februarju 1952 sva se poročila.
To so bili težki in trdi časi, zelo dolgo sva morala čakati, da sva dobila zasilno stanovanje z eno samo podstrešno sobo, a sva bila kar zadovoljna. Ko se je družinica povečala, me je pričelo nočno delo zelo bremeniti, saj v sobici, v kateri smo živeli, nisem mogel v miru spati. Še potem, ko se je nama rodil že drugi otrok, nisva imela možnosti, da bi se preselila v kaj večjega.
Na lastni koži sem občutil nasprotovanja oblasti. Otroka sva dala javno krstiti, pa tudi k maši nas ni bilo sram hoditi. Živeli smo pač tako, kot smo bili navajeni.
Končno mi je uspelo, a šele po posredovanju političarke Šentjurčeve, kateri sem, kot osemnajstkratni udarnik v rudniku, povedal vse o protekcijah pri dodeljevanju stanovanj. Bil je prekrasen dan, ko smo se novembra 1959 preselili v novo stanovanje.
O, kako smo bili veseli!
*
Življenje pred drugo svetovno vojno in po njej je bilo na podeželju še zmeraj podrejeno letnim časom in različnim zapovedanim in nezapovedanim cerkvenim praznikom. Ob nedeljah je bilo treba iti k maši in obhajilu. Kdor ni šel k maši, spovedi in obhajilu, ga je župnik kaj hitro poklical k sebi na pogovor.
Po maši so moški zavili v gostilno, še prej so prisluhnili klicarju, ki je oznanil zadnje novice. V predpustnem času so oznanjali tudi oklice.
*
hlapci in dekle so nova oblačila dobivali za veliko noč, saj je veljal običaj, da je vsaj enkrat na leto treba iti k maši v novih oblekah. Ob delavnikih so vsi, gospodarji in posli, nosili birtahe.
*****
Več zgodb iz starih časov lahko preberete v trilogiji Ogenj, rit in kače niso za igrače.
Po praznični- decembrski ceni knjige lahko naročite tudi preko maila
jutri2052@gmail.com
Gre za gospoda,zato pošiljam svojo nesrečno zgodbo pod Gospodov dan,vse ostalo vem,nima veze.Tudi duhovniki niso taki dobri in pošteni možje kot se delajo,tudi o tem je dobro spregovoriti.Moji prijatelji sicer vedo za nekajletno razmerje, a ne vedo kaj in kako je potekalo in na kako grdo način sva se razšla.Kljub vsemu, so imeli o njem dobro mnenje.
OdgovoriIzbrišiPristopil je k meni ko sem se igrala v parku s svojo 5 letno hčerko.Kakor vse druge moške,bi nagnala tudi njega a lepe modre oči in svetli kodri so naredili svoje.Že na pogled je bil mljaši od mene, a saj je šlo le za klepet.Ta klepet se je zavlekel skoraj do večera,igral se je z obema,tako lepo mi že dolgo ni bilo.Bil je mojster pogovora,povedala sem mu,da obozujem gledališče,posebno amaterska,stare igre,Linharta..Potem je z nasmehom odšel.Čez nekaj dni sem opazila moškega,ki je postopal,zopt v parku okrog mene in punčke,saj ga nisem takoj prepoznala.kapa,pa zakaj se ni približal.Sedaj sem šla jaz k njemu in vzpostavila tako nekaj letno vez.prvo je bilo povabilo v gledališče,napolsmešni zadevi sva se režala ko zmešana.Ni bilo problema,da ga povabim v stanovanje,podnajemniško s hčerko sva živeli sami.Takoj je rekel, zakaj sem jo pustila pri prijateljici,otrok je vedno dobrodošel če ga imam.Če sva prijatelja midva,potem je tudi otrokov prijatelj.Na nek način smo postali družina.Vedno kadar je imel čas je bil z nama.Spolnost je bila nežna,na nek način nedolžna,pravo olajšanje od napornega in nasilnega pijanega moža,ki je ubiral variante,saj veste,pijancu težko stoji zato so pa ljubosumni.Nikoli nisem pomislila na to,da me izkorišča,ša me je pa še kako.Kot samohranilka sem imela kar veliko stroškov z večerjami,vstopnicami,včasih sem mu kupila kakšno lepo stvar za obleči,misleč,da nima denarja od kje.Ne izviram iz krščanske družine,tako da je bilo moje prepričanje da delajo brezplačno.Kasneje sem si poiskala še dodatno čiščenje,čeprav delam s visoko šolo,le da smo imeli vsega dovolj.Bom že jaz pazil na hčerkico je govoril in res je.Sledila je novica moje najboljše prijateljice,ki sem jo imela najprej za izmišljotino.
Malo je mencala,potem izustila,da je dvakrat opazila,ko je prišla na obisk in sem jaz delala,da mojo hčerko človek kopa in to golo.Prvič naj bi bil on sicer v boksarbah,drugič je prišel odpret v bademantlu,torej je bil gol.Poleti na balkonu v velikem bazenu,pozimi v kopalnici.Jok,res nisem verjela.potem sem pričela hčerko spraševati kaj počneta,je naštevala to in ono in zadovoljna sem bila,le na koncu me je vrglo.pa še nekaj je rekla:To je sicer skrivnost a je tako fino...Kakšna skrivnosz? Kopava se in igrava..ostalo si lahko mislite,hčerka je imela takrat 7 let.Prekinila sem stike z njim, a se ni dal kar tako.Prepričeval me je,da je bilo le tako za hec,da je punčka uživala in bila presrecna,da me ljubi in me nikoli nebi prizadel.Šla sem in popustila.Dovolila sem mu,da naju obiskuje,sledile so večerje in izleti,toda punčka se ga je pričela izogibati.Ne vem kako,otrok je spoznal sam,v času,ko šele vstopajo v puberteto,da to ni ok in sla je še dlje.Prosila je,če lahko živi pri očetu.Socialna delavka je zahtevala,da popustim in res sem.Hčerko oddala od takrat je še nisem videla.Najina zveza je trajala še dve leti a temeljila je le na izkoriščanju.Hotel je denar,izposojal si je avtomobil,vzela sem mu kredit.Potem me je zapustil on.Ničesar več nimam razen službe in kreditov.
OdgovoriIzbriši