samski

 




Kako močno smo zagazili v skrajni egoizem, ko mislimo in skrbimo zgolj zase, ko nam vedno bolj postaja tuje, da bi karkoli delili z bližnjim, četudi bi ga ljubili, se kaže tudi skozi številke tistih, ki se odločajo za samskost. Razlogov je, seveda, ogromno, ni le egoizem, četudi ta prednjači.

Če je bilo še leta 1991 v Sloveniji okoli 239 000 samskih moških 198.000 samskih žensk, je danes zelo drugače:
število samskih moških je poskočilo na 400 000, število samskih žensk pa na 313.000!
Kitajci 11.11. obeležujejo poseben Dan samskih, ki se ga je spomnil spletni trgovec Alibaba. Hitro so se mu pridružili še drugi trgovci in leta 2019 so denimo na dan samskih na Kitajskem prodali za 31 milijard dolarjev izdelkov in storitev – neprimerljivo več kot denimo na črni petek.
*
Pri mladih izginja želja po imeti družino, tudi otroke. Želijo biti poslovno uspešni, potovati, nakupovati, se družiti, predvsem pa uživati. In prav za slednje so otroci zelo ''moteči''.
Danes se tudi v stroki čudijo, kako je mogoče, da je do tega prišlo.
Jaz se, denimo, NE čudim. Do tega stanja brez sleherne empatije je že skoraj moralo priti. Tisti, ki ste prebrali moje tri knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače, boste lažje razumeli, kako vztrajno, vsem na očeh, so se vrednote v naši družbi razkrajale.
*
Mene je zelo strah, kakšna bo starost teh, ki prisegajo na samskost. Kdo jim bo delal družbo, kdo pomagal? Kdo jih bo tolažil, ko ne bodo več zaželeni v družbi, ki jih bo zavrgla kot odslužene igrače?
Bo rešitev evtanazija?
*
Je še čas, da stopimo korak nazaj in se prebudimo?
Ker to, kar se dogaja okoli nas, drvi v maloro.
*
avtorica ilustracije je Karin Berce

💓💓💓💓💓💓💓💓💓💓💓💓💓💓💓💓💓💓💓💓💓
S popustom lahko knjige kupite posamično ali v kompletu.
Brez poštnine.
Darilo za vse tri skupaj: majica.

Svoje želje lahko sporočite tudi na mail
jutri2052@gmail.com


Komentarji

  1. Veliko je ljudi - po vsem svetu - ki jih ljubezen preprosto ne sreča. Ljudi, ki ne srečajo človeka, ob katerem bi jim zagorelo srce. Ali pa ga srečajo, pa jim on(a) ljubezni ne vrača. Naj tak človek vzame kar kogarkoli, ki bi ga/jo hotel? (Pri tem, da celo to sploh ni nujno: so ljudje, ki jih nihče "noče", pa ne nujno zato, ker ne bi bili "škart" - celo obratno.)
    Za moške je to lažje. Vemo, da imajo veliko preprostejše potrebe (s čimer ne mislim nič slabega, tako pač je) in so bolj ali manj zadovoljni skoraj z vsako; zato pa se moški po ločitvi ali smrti žene znova poročijo toliko hitreje od žensk. (To kažejo statistike po vsem svetu.)
    In ja, obstaja tudi precej žensk, ki se za zakon odločijo zgolj "po pameti". Niso pa vse take, še zdaleč ne. In ekonomska neodvisnost je takim pomagala zaživeti bolj v skladu s sabo. To ne pomeni, da ne hrepenijo po ljubezni in da niso kdaj (ali celo pogosto) osamljene; ampak vsaj degradacije v legalno "prostitucijo" mnogih zakonskih žena v preteklosti jim ni treba trpeti.
    V Sloveniji imamo tudi zelo specifičen problem: starše, predvsem matere, ki svoje sinove vzgajajo v lenobne večne pubertetnike, nezmožne zaživeti kot duševno (in pogosto celo ekonomsko) neodvisni moški, "dedci". Tega manjka pri nas: "dedcev". Možatih moških, ki "možatosti" ne bi enačili z grobostjo in celo nasiljem, temveč s toplino in oporo; ki se žensk (drugačnih od njihove mamice) ne bi bali in bi jim znali dvoriti na dostojen način, se potegovati zanje, tvegati zanje.
    Nekatere od najbolj fantastičnih žensk, kar jih poznam (v Sloveniji in drugje), so večno samske. Ker je med moškimi toliko nesamozavesti, se k takim pogosto niti pristopiti ne upajo, pa ne zato, ker bi bile one nedostopne. Ponujajo se jim taki, ki se upajo pristopiti, ker njihove vrednosti sploh ne vidijo - ali pa taki, ki jo, ampak čustva pač niso onbojestranska.
    Ta problem je najbrž obstajal že od nekdaj, ekonomska neodvisnost žensk pa ga je samo osvetlila in postavila v ospredje.

    Kar pa zadeva vprašanje, kdo bo takim pomagal in skrbel zanje, ko bodo ostareli ... Odkrito povedano, dvomim, da bi lahko bila njihova usoda, gledano na splošno, kaj hujša od mnogih (premnogih!), za katere vem, kako jih njihovi otroci in vnuki zanemarjajo in celo zlorabljajo.
    Glede na to, da je samskih čedalje več, je tudi pričakovati, da bo družba - s temi samskimi na čelu - ustrezno prilagodila svoj sistem socialne pomoči (tudi v širšem pomenu).

    OdgovoriIzbriši
  2. Ne cudi me,da ljudje ostajajo samski.To,da imas druzino ne varuje pred samskostjo.Moji otroci so na Svedskem,tu ni sluzb,a pridejo enkrat na leto.Ko se je udrla streha sva prosila za pomoc in dobila 1000 eur od vseh skupaj.Vnuki ne govorijo slovenscine.Moz se je odselil v mesto k moskemu,ker je na stara leta prepoznal svoje notranje bistvo.Sama sem s 900 eur pokojnine in hiso,ki je ne morem prodati.Grem lahko zdrava v dom a mi potem ne ostane,da bi sla 1x naleto v Tivat k svojim starsem na grob.Toliko o otrocih.Vsi so diplomirani,nasilja in alkohola tudi ni bilo.Slaba mati,prav sprejmem kritiko a naj mi vdaj v oci povedo.

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

SODOMA IN GOMORA

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH