Moška nečimrnost







Za Nedelo sem prejšnji teden pisala o moški nečimrnosti. Škoda, da sem imela na voljo le 2400 znakov.

Namreč: tudi o moški nečimrnosti bi se dalo marsikaj napisati! Anica me je po objavi v Nedelu poklicala in mi zaupala zgodbo svojega moža. Z leti je postajal plešast in to je bilo zanj nekaj strašnega. Tistih nekaj las, ki so mu še ostali, je pustil rasti in si potem- preden je odšel od doma- več kot uro urejal pričesko, žal pa se mu ni dalo dopovedati, da si je z drobnimi prevarami plešavost le še bolj poudarjal!

Še v 70 -ih letih prejšnjega stoletja so mnogi moški prisegali, da jih daljši, lepo oblikovan noht na mezincu dela bolj seksapilne. Eden takšnih je bil tudi Evgen, ki se je celo postavil pred fotografa na način, da je desno roko držal v naročju, mezinec z daljšim nohtom pa mu je rahlo štrlel vstran. Da se je ''lepoto'' bolje videlo!

Ciril je zelo rad skakal čez plot. V te namene je v avtu skrival nekaj spodnjic, s katerih je pozabil odlepiti ceno. Pri ljubici se je, logično, moral sleči in ko je to storil pri Zorki, ga je, malo za šalo malo zares, potem ko se je zazrla v nalepko, vprašala, če 17 pomeni število centimetrov ali kaj drugega. Ciril pa se je izprsil in dejal, je je to ''stanje v mirovanju''.

Več moških zgodb lahko najdete v tretji knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače- Moške zgodbe.





 Za knjigo s posvetilom pišite na

Ali pa jo naročite preko povezave






ŠE TAKOLE, DA SE BO O NEČIMRNOSTI LAŽJE BRALO:


Moška nečimrnost je bila že od nekdaj nekaj, kar mi je prinašalo nemalo dobre volje. Škoda, da za zgodbe nimam na voljo več prostora, zapisala bom le nekatere, najbolj zanimive.
Takšnim, ki so se na vso moč trudili zbujati občudovanje in pozornost, so včasih rekli ''partjetke''.
Jože je bil preprost kmet, garač, z žuljavimi in razpokanimi rokami. Niti opazili ga ne bi, če ne bi imel brkov, na koncu zavihanih v tanko ''črtico.'' Njegova hčerka je povedala, da si jih je vsako jutro ''utrjeval'' z mešanico moke in vode, ogledalce, kupljeno pri potujočem trgovcu iz Dalmacije, pa je imel stalno v žepu. Ko je družina leta 1947 bežala čez mejo, si jih je moral pobriti in na ladji je, stran od ljudi, sedel na tleh, se gledal v ogledalce, po licu pa so mu polzele solze.
Albin je bil izjemno ponosen na svoj ''ljubezenski tepih'', ki se mu menda ni mogla upreti ne samska ne poročena. Kot je bilo po vojni v navadi, je poleti hodil do pasu gol, doma pa je imel ''laško olje'' (navadno olje, v katerem je bil namočen rožmarin, da je malo dišalo), ki si ga je razmazal povsod, samo po hrbtu ne, ker ga roka ni dosegla. Ko je šel skozi vas, je imel roki ob bokih, da so se videle še mišice.
Še v šestdesetih letih so prodajali moške srajce z več tudi rezervni ovratniki. Le-tem so rekli ''goljufi''. Luka je bil prepričan, da je bel ovratnik tista pika na i, kar daje njegovi, 160 centimetrov visoki postavi popoln videz. Ker ni bil pri denarju, je v takratnem Ljubljanskem Dnevniku nekoč objavil oglas:''Urejen moški srednjih let kupi večjo količino goljufov.'' Ker pa vesoljna Slovenija lokalno obarvane besede ni poznala, so k Luki poslali lokalno dopisnico, ki ji je bil nečimrnež všeč, srečanje je rodilo bogate sadove- poroko in tri potomce.
Marjan, sicer tajnik na krajevni skupnosti, je bil mamin sinček. Verjel ji je, da je najlepši na vasi, le ženske so slepe, da tega ne opazijo. Pri dobrih štiridesetih mu je v ustih ostal le en sprednji zob. ''Misliš, da me bodo opazile, če ga dam prevleči z zlato krono?'' je vprašal mamo. Menda se je celo na njenem pogrebu na pol smehljal, za vsak primer, če bi bila med žalujočimi kakšna, ki bi opazila ''krasoto'' v njegovih ustih.
Daleč naokoli je znan primer, ko so si ga v neki vaški gostilni moški po nedeljski maši merili. Kdo ima daljšega, seveda. Še v pozni starosti so se potem trkali po prsih, če so bili lastniki zavidanja vrednih centimetrov. V neki vasi na Dolenjskem pa so bili moški ponosni na nekaj drugega: koliko akordov pesmi ''Marko skače'', jim je uspelo ''zaigrati'' z nabreklim lulčkom po gostilniški mizi.
Gašper je bil ponosen na ''oster'' rob na zlikanih hlačah. V gostilni je stavil, da si na njem lahko vsaka gospodinja ureže v prst.
Modic se je hvalil, da ima najdaljšega daleč naokoli. ''Dolžino'' si je umetno povečal z mamino ruto, ki jo je imel znotraj hlačnice  prišito skoraj do kolena.
O Dragu je šel glas (širil ga je sam), da lahko zadovolji več žensk hkrati. Nekoč so ga- po sindikalni zabavi- dobile v pest tri poročene, a ne preveč trezne prefriganke. Ko so mu začele vleči hlače, vmes pa komentirale, da komaj čakajo, da vidijo čudo, je izrabil trenutek nepazljivosti in jim- brez hlač- pobegnil. Naslednje jutro so le-te visele na stebru za privezovanje konj pred gostilno, iz razporka pa je molel smrekov storžek.
Žal mi je, da se o moški nečimrnosti ne govori več. Z žensko si namreč gresta z roko v roki.







Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

SODOMA IN GOMORA

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH