JUTRI 2052

Kdaj se klovni še bolj smejijo Nekje v Zakajčkovi ulici so zaškripala vrata. Skoznje se je prikazala kuštrava glava. - Pozdravljene ptice, dobro jutro rože, kako ste prespale noč? je žgolelo majceno, boso bitje, ki   je skakalo po rosni travi. Sonce, ki se še ni niti dobro zbudilo, je zagledalo Žigo. - Hej, ali ne moreš spati? - Ne morem, je veselo začebljal deček.    Zamahnil je z dlanmi. - Rože cvetijo in trava se umiva v rosi. Ptice pojejo na ves glas in-poglej!   Čebela    leta s cveta na cvet!    Dečkov radostni smeh se je dvignil v zrak, odplaval po ulici in mimogrede potrkal na okna. Veselo   je zacingljalo in celo naročje dobre volje in smejočih iskric je napolnilo male spalnice, kjer so spali njegovi prijatelji. - Pa je res lep dan! je vzkliknil Gal, ko je pogledal skozi okno. - Mmm, vsepovsod diši po rožah, je zašepetala Tanja in se nagnila čez okensko polico. - Hov, hov, je zalajala Kaja in veselo pomigala ...

Soseda Mica je le za ped odprla vrata, toliko, da sem lahko smuknila skoznje. ''Ja, kaj ti pa je?'' se začudim, ko jo zagledam pred seboj, ovito v topel šal okoli glave in še v plet, ki ji je mahedral okoli bokov. Zmaje z glavo, potem pa z roko pokaže na grlo, globoko vzdihne in se s težavo spravi nazaj na kavč, pod tisoč in eno odejo. Vem, da trmasta kot je, noče iti k zdravniku. ''Saj je samo prehlad, nič drugega,''sitnari, ko ji potegnem toplomer izpod podpazduhe in se jezim nanjo, ker je tako presneto svojeglava. ''Tudi moja mama ni nikoli videla zdravnika od blizu, pa je dočakala 103 leta,'' še navrže in mi da vedeti, da bo z zdravili ali brez njih prehlad trajal teden dni. In nič več. ''Toliko se poznam, saj sem že stara in izkušena,''doda. V njeni kuhinji, kjer je običajno vladal red, je bilo tokrat povsem drugače. Obstala sem pri vratih, kajti videti je bilo, kot bi treščilo vanjo. Nace se je motovilil...

Ko sem praznovala petdeseti rojstni dan, mi je rekel Ciril:»Videti si imenitno.« Potem se je sklonil in me poljubil na obe lici. Globoko sem zardela, kajti njegove besede so mi godile. Še zdaleč se nisem počutila toliko staro. Vsak dan sem, že navsezgodaj, pretekla vsaj tri kilometre in od pomladi do pozne jeseni sem prekolesarila več kot tri tisoč kilometrov. A s tem, slednjim, se nisem preveč hvalila, ker mi itak ni nihče verjel. »Števec na kolesu kaže narobe,« je rekla Zdenka, ko smo pozno popoldne sedele ob kavi in torti. Zdelo se mi je samo po sebi umevno, da povabim prijateljice, kajti okrogla obletnica se ne zgodi vsak dan. »Pokaži mi roki,« se je Dita, ki je bila zdravnica, odločno nagnila čez mizo. Ubogljivo sem zavihala rokave. S spretnimi prsti me je pretipala od ramena pa tja do prstov. »Preveč ohlapno,« je nazadnje zaključila in si obrisala roko v papirnat robček. Začudeno sem jo pogledala. »Kako ohlapno?« »Če res toliko kolesariš, bi morala imet...

Spominjam se decembrskih dolgih večerov, ki so se vtihotapili skozi vrata že sredi popoldneva. ''Kaj bomo počeli?'' so spraševali otroci, in se mi motali pod nogami. Včasih smo se posedli k oknu, ki je gledalo na ulico. Šteli smo luči, opazovali snežinke, ki so padale izpod neba, najpogosteje pa smo si izmišljali pravljice. Takšne, čisto prave, le da so namesto Rdeče kapice in princev nastopali oni. Čas je v igri zelo hitro tekel med prsti in ko je prvi zasitnaril, da je lačen, sem vedela, da mu bodo kmalu sledili tudi ostali. ''Kaj bomo jedli?'' jih vseeno vprašam, čeprav sem že v naprej vedela, kakšen bo odgovor. ''Palačinke!'' so vzkliknili v en glas. Z njimi se je odprl povsem nov svet, ki je buril domišljijo. Idej, kaj početi, ko smo enkrat žvrkljali jajce, mleko in moko, je bilo nič koliko. Najpogosteje smo v zmes narezali jabolčne krhlje, ki smo jih pred tem potresli s cimetom in sladkorjem. Z nemalo potrpežljivosti,...

Mnogi, ki na internetu zasledijo, da prisegam na samozaložništvo in da sem izdala že več knjig(13), me poiščejo in sprašujejo, kako, kje, kdaj, zakaj, na kakšen način, itd. izdati knjigo. Nekaj odgovorov na najbolj pogosta vprašanja: =============. Osnovne stvari, ki jih mora imeti vsak samozaložnik: *odprt TRR kot samostojna pravna oseba. Priporočam obliko k.d. (komanditna družba), kjer ni nobenih nepotrebnih vsakomesečnih odhodkov na račun različnih dajatev) *imeti vsaj cca 5000 evrov *dobrega lektorja *oblikovalca ali ilustratorja *osebo, ki bo knjigo tudi 'računalniško' postavila   in oblikovala *tiskarja *nekaj pred-bralcev, ki bodo napisano ocenili in podali kolikor toliko kritično in realno mnenje *veliko dobrih živcev in poguma *organizirati mrežo predstavitev po Sloveniji, ni nujno, da ravno po knjižnicah *najti distributerja za knjigarne in knjižnice Nasvet: Za knjigo, ki je že natisnjena, je potrebno najti nekoga, ki jo bo...

Te dni je izšla slikanica KDO JE RAZDRL LASTOVIČJE GNEZDO . Slikanica je bila letos nagrajena na 10. mednarodnem literarnem natečaju v mestu SCHWANENSTADT v Avstriji , prejela je laskavo nagrado ''posebna omemba žirije''. Slikanico je izdala založba JUTRI 2052 , stane pa 15 €, lahko jo naročite na telefon GSM 064 110 466 Slikanica odkriva čudovite ilustracije TATJANE FILIPIČ . Odlomek: ..........Ko je legel na zemljo mrak, je lastovka že zložila kovčke v svoj novi dom. ''Kako je lep!''so vzkliknili otroci in ji mahali, ko se je ljubeče ogledovala naokoli. Ptice, ki so v kljunu pridno prinašale suhe trave, vejice in slamice, so bile utrujene. ''Hvala vam prijatelji,'' je lastovka ganjeno zašepetala. ''Saj ni bilo nič,'' se je izmotaval Škratek, ki je, z metlo v roki, še zmeraj švigal sem in tja. Žiga si je pomel zaspane oči. ''Lahko noč in dobro spite,''je glasno zazehal, medtem ko so p...

http://www.eno.si/?brezlistniceRezultati sporočilo založbe rezultati razpisa BREZLISTNICE (e-knjige) Na razpis, objavljen na spletni strani www.eno.si in na facebooku, smo do 30. septembra prejeli 57 del 41 avtorjev. 15 avtorjev je poslalo 18 zgodb za odrasle, 26 avtorjev pa 39 otroških pravljic. Prebrali smo jih in izbrali ter se nazadnje odločili za objavo naslednjih del: Zgodbe za odrasle: Majda Aja Kastelic Tam preko, kjer stojim na eni nogi Nina Novak Oiseau Negotovi koraki Žiga Valetič Srce kamna Otroške pravljice Hana Vodeb Želvica Špela in Komarjeva druščina Katja Petrin Dornik O čeveljčku in še enem čeveljčku Milena Miklavčič Kdo je razdrl lastovici gnezdo Nina Mrđenovič Zgodba za deset detlov Vesna Maria Maher Zoja in Max Živa Voga Zgodba o mali Dorimu Žirija je odločala v sestavi: Vera Čertalič prevajalka in urednica Tomaž Plahuta umetniški vodja in direktor Vse nagrajence bomo osebno kontaktirali in se dogovorili o vseh podrobnostih glede izdaje elektronskih ...