JUTRI 2052

  Marec je že po tradiciji mesec, ko se malo več govori o ženskah in ženskih pravicah. Letos – vsaj tako se mi zdi, lahko pa se motim- smo bili za različne govorance kar malo prikrajšani. Tam okoli 8. marca nisem imela časa, da bi na to temo napisala kaj več, bom pa danes, dan pred ''Materinskim dnem''. ❤️ Pa tega morda niti ne bi storila, če mi ne bi nekatere stvari že lep čas ležale na duši. Danes se radi hvalimo s pravicami, ki so jih ženske še pred desetletji močno pogrešale: pravico voliti in biti izvoljene, pravico samostojno razpolagati z lastnim denarjem in premoženjem, pravico do izobraževanja in poklica po lastni izbiri, pravico do dela brez moževega dovoljenja, s pravico do ločitve in skrbništva nad otroki, s pravico svobodno načrtovati družino z dostopom do kontracepcije in prekinitve nosečnosti ter z zakonsko zaščito pred odpustom zaradi nosečnosti in pravico do porodniškega dopusta. Itd. Vse lepo in prav, a na nekaj se je pa pozabilo: na pravico do svobode...

  Govori se, da je Norris šel nekoč na feministični protest in se vrnil z zlikano srajco in sendvičem v roki. Tako vsemogočen je bil. Šala, ki jo pripisujejo Chucku Norrisu, je na prvi pogled nedolžna. Ljudje se ji režijo, kdo pa se ne bi: moški, ki preživi feministični shod in se vrne nahranjen in urejen? To je podobno nemogoče, kot če bi medved prišel iz gozda z urejenimi nohti in z medom v kanglici. Vseeno se lahko ob tem hecu za hip ustavimo in se vprašamo: zakaj je sploh smešen? Najbrž zato, ker med vrsticami predpostavlja stari dobri »spopad svetov« – Venere in Marsa, spopad feminizma in zdravega razuma? Na eni strani sodoben moški, ki je rahlo zmeden, a na koncu zadovoljen, če je sit in ima zlikano srajco. Na drugi strani pa feministke, ki jim je uspelo doseči, da jim moški kuha, čisti, na filmski način zadovoljuje seksualne potrebe in še hvali njihovo neodvisnost. Bravo, kakšen napredek! Kako globok je danes prepad med moškimi in feminizmom? Kaj pravite? Kaj pa, če ga zara...