Izgubljen in nikoli najden

 V dolgih letih, ko sem zbirala zgodbe, sem slišala veliko takšnih, ki so govorile o izginulih. O izgubljenih. Tudi o ukradenih otrocih.

Navdiha za pisanje knjige KJE JE OTROK? ni bilo malo.

https://sites.google.com/view/milena-miklavi/domov

Eno nenavadno zgodbo smo imeli tudi v družini deda Luke.

Njegov brat Jakob (roj. 1890) je bil poseben človek.

Živel je v Ljubljani, v sobici čisto pod streho, na Križevniški 9. Nekoč sva ga obiskali z mamo. Spominjam se, da soba ni imela nobenega okna.

Zanimivo je, da je bil najprej zaljubljen v neko Urško, potem sta se razšla, nakar se je oženil z Matildo. Ko se je nekoč spet srečal z Urško, se je ljubezen znova vnela. Žal pa se kot mačeha ni dobro izkazala.

Jakob se je edini od Pivkovih spreobrnil v evangeličansko vero. Penzijo si je prislužil z dajanjem krvi.

Po nekaterih pripovedih je bila Matilda precej živahna ženska. Menda je rodila več otrok, a jih je prodala v posvojitev. Edini otrok, ki ga je obdržala, je bil Darko. Morda zato, ker je bila že precej v letih, ko je prijokal na svet?

Ko se je Jakob ponovno vnel za svojo Urško, ji je bil Darko odveč. Moral je iti služit, in to čim dlje. Na Štajersko.

Ko je za to izvedel ded Luka, mu ni bilo prav. Na brata se je jezil že takrat, ko je izvedel, da je prodajal in otroke in svojo kri. Dejal mu je, da bo šel živ v pekel, ker to počne.

Po Darka je šel sam. In to kar z vozom. Človeku, pri katerem je fant služil, je moral plačati, da ga je lahko vzel s seboj.

Ko je Darko prišel v Žiri, je imel za seboj precej partizansko zavedne izobrazbe. O takratnih svetlih, komunistično obarvanih idealih je nenehno govoril tudi Luku, ki takšnega čvekanja ni mogel prenašati, zato sta se nenehno prepirala.

Darko se je v Žireh izučil poklica, si celo kupil nekaj stvari, med drugim omaro, kolo, potem je žal začel piti in begati sem in tja, nikjer ni imel obstanka.

Meni je bil zelo pri srcu, saj je znal pripovedovati zanimive zgodbe. Dobro se je razumel s Friderikom, edinim sinom iz Lukovega drugega gnezda.

Stara mama - Pivkovca so ji rekli, mu je zato svetovala, naj gre v Kranj, kjer je Friderik živel, če mu v Žireh ne paše več. O tem, da ji je pogosto kradel denar, ni nič kaj rada govorila.

Darko je to res storil. Nekaj časa je pridno delal na posestvu, kjer je bil zaposlen tudi Friderik, potem se je v njem spet oglasila nemirna kri in je čez noč izginil.

Prvič se je oglasil šele čez nekaj let, ko je Friderikovima hčerkama iz Francije poslal paket s šolskimi potrebščinami.

Nekega dne pa strica Friderika pokličejo s policije, češ da je tam nekdo brez dokumentov, ki pravi, da ga pozna. Bil je Darko, ki je nezakonito prečkal mejo, da mu ne bi bilo treba iti na bojišče v Vietnam. Predtem se je ravno vrnil iz Tujske legije in iz Alžirije. To je bilo okoli leta 1962.

Friderik je bil pripravljen, da ga vzame k sebi, a se je Darko čez noč premislil. Na skrivaj se je vrnil v Francijo, kjer so ga verjetno zajeli, saj se je za njim za dolgo časa izgubila vsaka sled.

Menda je preko malih oglasov na stara leta spoznal neko Dolenjko in se pod drugim imenom vrnil v Slovenijo. Kje točno na Dolenjskem je pokopan, ne bi vedela. Pa bi rada!

na prvi fotki je Darko, na drugi ded in babica, na tretji je knjiga Kje je otrok?