JUTRI 2052

 Se boste z napisanim strinjali ali morda tudi ne? Morali bi se zavedati, da človek ni narejen za hipni užitek, ampak za ljubezen. Iskanje užitka pa ni ljubezen. https://www.metropolitan.si/…/milena-miklavcic-moski-kot-g…/ * Moški se spove natakarici za točilnim pultom. Pogovarjala se je @biserkakarneza https://reporter.si/clanek/magazin zapis v reviji ONA MOJA LETA.SI DELO     Če bi želeli naročiti ''Moške zgodbe'', tretji del knjige OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE ,  v prednaročilu (25 €),  je tukajle povezava: https://goo.gl/1qx5mf   Lahko pa kar na mail jutri2052@gmail.com  

  Sredi poletja me je obiskala novinarka, s katero sva se pogovarjali o mojih zgodbah. Tudi o ''moških'', ki so bile takrat že tik ''pred zdajci'', da poromajo k lektorici Marjeti. Sogovornica sodi v mlajšo generacijo in ji nikakor ni bilo jasno, ko sem trdila, da je še zmeraj ogromno staršev, ki se z otroki ne pogovarjajo o spolnosti, še manj o čistoči intimnih delov. Ni verjela. Zdelo se ji je nemogoče predvsem zato, ker so bili- hvala Bogu – njeni starši drugačni. A ni mirovala. Žilica ji ni dala miru. Začela je poizvedovati malo tu in malo tam. Prišla je še do bolj katastrofalnih podatkov, kot so bili moji. Denimo: koliko staršev pouči otroka, v kakšne namene in kdaj se uporablja bide, ki je danes del malodane vsake kopalnice? Povedala je, da ga več kot polovica uporablja zgolj za ''umivanje nog'', 80% njenih sogovornikov starih do 30 let, pa so se do spoznanja, čemu bide sploh služi, prikopali sami. Staršev, ki bi o...

SVET 24 REPORTER-OKTOBER-2019

Irena (1961):» Ko je bila moja generacija stara  petdeset let, smo se ponovno srečali. Lepo je bilo videti sošolce po zelo dolgem času. Obujali smo spomine, se smejali in dražili drug drugega. Kar naenkrat pa se je oglasila sošolka in reče:'' 'Še danes me ima, da bi tistega prasca ubila!'''  Potem pa nas je spomnila na učitelja zgodovine, ki jo je v osmem razredu otipaval pred katedrom ter se ji posmehoval, češ da je fejst punca, a predebela. Da on ve, da so vse debele babe trapaste kot noč, pa da je tudi ona med njimi. Mi, ki smo sedeli v klopeh, smo se v zadregi malo muzali, v bistvu pa smo bili srečni, da nismo bili na njenem mestu. Še danes ga vidim: roke je imel običajno zatlačene globoko v žepe hlač in mešal z njimi, zraven se pa bedasto režal, če nismo znali. Tudi jaz sem bila trda od studa in strahu, ko sem bila vprašana. Vsi so vedeli, kakšen je, a nihče nam ni priskočil na pomoč. Zaradi strahu pred njim in odpora do zgodovine sem se po osemle...

Če bi želeli naročiti ''Moške zgodbe'', tretji del knjige OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE ,  v prednaročilu (25 €),  je tukajle povezava: https://goo.gl/1qx5mf   Lahko pa kar na mail jutri2052@gmail.com Na voljo sta še tudi prvi in drugi del. Pomembno: ponatis prvega dela je prenovljen in dopolnjen z novimi zgodbami.

 (avtor fotografije, ki jo najdete tudi v knjigi, je Janez Pelko) Dragi bralke in bralci! Pred vami je ena redkih knjig, za katero lahko rečemo, da je ne smemo prebrati na dušek! Vsaka zgodba je vredna vašega časa in pozornosti, razmisleka in sočutja, zato je prav, da jih prebirate korak za korakom. Ta knjiga je kot življenje samo, ki ga zajemamo z žličkami, če želimo, da tekne na pravi način! S tretjo knjigo iz trilogije Ogenj, rit in kače niso za igrače , v kateri so zbrane zgodbe moških, končujem poljudne raziskave, zapise in intervjuje o medsebojnih odnosih in intimnem življenju na slovenski način. Vse tri knjige zajemajo čas od leta 1900 pa vse do danes. Želja, ki je že dolgo tlela v meni, da dam besedo še moškim, se je naposled uresničila. Tudi zapisovanje njihovih zgodb je potekalo po intervjujih, kar pomeni, da sem bila – tako kot pri zgodbah žensk – na koncu le zapisovalka, nikakor pa ne presojevalka tega, kar so mi povedali. Na začetku sem kol...

Trilogija o medsebojnih odnosih zadnjih 100 let + še malo.  1372 strani, več kot 4.500 zgodb, 40 let dela na ''terenu'', nešteto ur za računalnikom, v avtu, pri sogovornikih.  Kar nekaj kilometrov, ki so bili prevoženi tudi zaman.  Veliko zgodb, ki so se me dotaknile.  40 let, ko so se rojevala prijateljstva.  Mislim, da se še sama ne zavedam, kakšna moč se skriva v zgodbah, ki so poslej - s tretjo knjigo- moških zgodb, na voljo tudi bralcem.

No, takooooooooooooooooo! ❤️ ❤️ ❤️ Ovojnice za tiste, ki so že naročili tretji del trilogije OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE – MOŠKE ZGODBE, so že pripravljene! Še kakšen dan, pa jo bodo že lahko prebirali! Če bi jo želeli naročiti v prednaročilu (25 €), je tukajle povezava: https://goo.gl/1qx5mf   Lahko pa kar na mail jutri2052@gmail.com 1.) Prvič v zgodovini slovenske pisane besede je na enem mestu - na več kot 500 straneh - zbranih več kot 300 moških usod, ki so jih moški povedali ali zapisali sami. 2.) Prvič v zgodovini slovenske pisane besede smo dobili v roke vsebinsko bogat, raznolik in pisan nabor moških zgodb, ki ga bodo vesele tudi ženske bralke, ki želijo moškega bolje spoznati. 3.) Moške izpovedi so naše- domače.

Včasih dobim na mizo tudi kakšno zgodbo, ki mi jo napišejo ''na roke''. Če nisem zbrana in ''pri stvari'', se mi lahko naredi velika nerodnost. Tako sem urejala nek rokopis in spregledala, da je eden od pripovedovalkinih otrok v nadaljevanju kar naenkrat izginil. Zmanjkal. ''Milena, nekaj ne štima!'' me pokliče lektorica. V tekstu začnem iskati ''izginotje'', pa ga ne najdem. Pokličem pripovedovalko in jo pobaram, kaj se je zgodilo z otrokom. Zakaj je na začetku zgodbe še bil, čez nekaj strani pa se ji je zapisalo, da je bila ''prvič noseča''. Pripovedovalka je bila nekaj časa tiho.... Preveč tiho. ''Zagovorila sem se...O čisto prvem otroku bi morala molčati. Ker ga res ni več. Dala sem ga v posvojitev.....'' Zgodba polna prevar, spolnega nasilja, zlobne matere in alkohola in še česa je tako dobila manjkajoči kamenček v mozaiku nekega življenja, dolgega komaj dobrih petdese...

Pred vami je ena redkih knjig, za katero lahko rečemo, da je ne smemo prebrati ''na dušek''!  Zgodbe so vredne vaše ''počasne'' pozornosti, razmisleka in sočutja, zato je prav, da jih prebirate počasi, z razmislekom, s srcem. Korak za korakom, stran za stranjo.  Knjiga, razdeljena na tri poglavja (dedje, sinovi, vnuki), je izjemna zaradi (najmanj) treh razlogov: 1.)     Prvič v zgodovini slovenske pisane besede je na enem mestu - na več kot 500 straneh - zbranih več kot 250 moških usod, ki so jih moški povedali ali zapisali sami. 2.)     Prvič v zgodovini slovenske pisane besede smo dobili v roke vsebinsko bogat, raznolik in pisan nabor moških zgodb, ki ga bodo vesele tudi ženske bralke, ki želijo moškega bolje spoznati. 3.)     Moške izpovedi so naše- domače. S tretjo knjigo ''moških zgodb'', iz trilogije Ogenj, rit in kače niso za igrače , Milena Miklavčič zaključuje s poljudnimi razi...