prva nagrada v Beltincih

-




2.      Literarni natečaj DPM Beltinci poezija 2012
Dragi sodelujoči, zahvaljujemo se Vam za poslano pesem. Žal nam je, da se niste udeležili svečane podelitve nagrad, obljubili smo pa, da bomo poročali o rezultatih.
Literarni natečaj se je pričel 10. aprila in zaključil 20. maja. Natečaja se je udeležilo 53 pesnikov iz vseh koncev Slovenije. Strokovna žirija, ki so jo sestavljali pesniki in pisatelji Lučka Zorko Titan, Robert Titan Felix in Denis Škofič, je v vsaki izmed treh kategorij (osnovnošolci do 7. razreda, osnovnošolci od 7. razreda naprej in srednješolci ter mladi po srcu) izbrala tri nagrajence. Na literarni prireditvi, katera je potekala 9. junija v Kulturni dvorani Beltinci, smo tudi javno čestitali vsem nagrajencem v posamezni kategoriji. Dogodek je bil medijsko podprt in generacijsko obarvan, saj spodbujamo medsebojno sodelovanje.

Nagrajenci:
A)    Osnovnošolci do 7. razreda (8 udeležencev)
1.      mesto: Petra Munđar, Osnovna šola Beltinci, pesem Luna pravi
2.      mesto: Reja Žinko, Osnovna šola Janka Ribiča Cezanjevci, pesem Lenoba
3.      mesto: Saša Maučec, Osnovna šola Beltinci, pesem Travnik

B)    Osnovnošolci od 7. razreda naprej in dijaki (6 udeležencev)
1.      mesto: Tina Tratnjek, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, pesem KONEC PRED ZAČETKOM
2.      mesto: Sandra Erpe, Gimnazija Novo mesto, pesem Rosa
3.      mesto: Leja Weindorfer, Osnovna šola I Murska Sobota, pesem OGLEDALO

C)    Mladi po srcu (39 udeležencev)
1.      mesto: Milena Miklavčič, Žiri, pesem Mesena večerja
2.      mesto: Ana Balantič, Idrija, pesem Pomladni mol
3.      mesto: Nina Ditmajer, Slovenska Bistrica, pesem Vrtnar

Zmagovalne pesmi si lahko preberete na naši spletni strani http://www.dpm-beltinci.si/ (ni možen ogled spletne strani z Internet Explorer), prav tako bodo zmagovalne pesmi objavljene v občinskem glasilu Mali Rijtar in na naši Facebook strani http://www.facebook.com/#!/dpm.beltinci.


Z lepimi pozdravi iz Beltincev.




Kaja Cigan, organizatorka projekta
DPM literarni natečaj







utemeljitev žirantov: 1. mesto: MESENA VEČERJA (avtor: jutri 2052)
Mesena večerja je ganljiva in intimna pesem o minevanju časa in ostajanju vsega človeškega, tudi erosa, ter neutrudni moči živega v nas, ki se noče sprijazniti s tem, da stvari odhajajo. Je tudi pesem o čutni moči spomina. Jezik je bogat, metaforika raznolika, izvirna in dosledno izpeljana ter zaokrožena. Eros je tematiziran zelo drzno, a kljub temu prefinjeno in zastrto, kar kaže na odlično jezikovno veščino. Izmenjevanje daljših in krajših verzov ustvarja v pesmi poseben, melodičen, a kompleksen ritem neenakomernega valovanja, kar je tudi prispodoba za življenjske dogodke. Kljub čustvenosti se popolnoma izogne patetičnosti, uporablja pa tudi široko paleto pesniških sredstev. Zna odpreti temo, orisati vzdušje in zna tudi postaviti piko tako, da osupli obstanemo.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
    KAKO VEŠ, KDAJ PRIDE ČAS, DA SE UMIRIMO? Ko sva se z Damjanom prvič srečala, bilo je to leta 2001, enkrat pomladi, je ravno kupoval novo stanovanje. Jezil se je, ker se v Sloveniji ne more človek na nobenega zanesti, ker je vse tako drago in ker je povsod sama barabija. Vse življenje se je potepal po svetu. V nekem pretepu, tik za avstrijsko mejo, so mu zbili vse zobe, od takrat mora nositi protezo, to pa je edina stvar, ki mu gre na živce. Če bi bil bolj vztrajen pri študiju, bi bil lahko arhitekt, tako pa se mu ni ljubilo sedeti pri knjigah, in je raje gradil hiše in mostove. Koliko gradbišč je zamenjal, ne more niti prešteti. »Samo po tem jih ločim med seboj, kakšno hrano smo jedli,» se zasmeje in mi potem, ko vidi moj nejeverni pogled, razloži, da je hrana na gradbiščih, kjer so v glavnem sami moški, bistvenega pomena. »Na gradbiščih, zlasti v muslimanskih državah, nikoli ne dobimo na mizo svinjskega mesa. Samo piščanca in ribo. In če   pošten Gorenjc,...
Preberite več

EVA IN OČE

-
Slika
    Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalk...
Preberite več

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH

-
Slika
Ugotovila sem, da se je največ otrok rodilo v pomladnih mesecih (marec, april, maj) – izstopa mesec marec, nato v zimskih mesecih (december, januar, februar), sledijo poletni in nato jesenski meseci. V času, ki sem ga najprej raziskovala (1900 – 1960), so se ženske najbolj bale zanositve. Kljub pomanjkanju informacij so vedele, da morajo biti previdne. Vsaka nosečnost jim je – tako so menili – za kakšno leto skrajšala življenje.  Mnoge so že zelo zgodaj izgubile zobe, zredčili so se jim lasje, maternica se jim je povesila, prsi tudi, mehur ni več držal vode. Nosečnost pred poroko je pomenila sramoto, ki se je neizbrisno prilepila na vso družino, ne le na žensko, ki se je pregrešila. Edina kontracepcija, ki je pri ženskah prišla v poštev, je bila vzdržnost. Strah pred nosečnostjo je bil v njih globoko zasidran. Svoje pa je naredila tudi vzgoja, ki je tudi zato, da dekleta ne bi popustile sladkim besedam, okoli spolnosti napletla veliko grdih zgodb, ki so predstavam o združitvi m...
Preberite več