SRAM ME JE
sram me je.... že skoraj 40 let poslušam zgodbe žensk. Nekatere od zgodb, ki sem jih objavila v 4 knjigah OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE, so bolj, druge manj krute. Dogajalo se je celo, da so bralci menili, da je bolj malo verjetno, da so se v resnici zgodile. Ali bodo kaj podobnega izustili danes, ko posilstev ni manj, ampak več? V t. i. ''starih časih'' so ženske posilstva skrivala, saj jim ni drugega preostalo. Če bi o tistih, ki so oskrunili njihovo telo, javno spregovorile, bi jim ljudski glas hitro poočital, da so bile ''same krive''. * Upala sem, da smo z vstopom v 21. stoletje temu norčevanju in poniževanju žensk naredili konec. Da smo postali toliko osveščeni, da se VSI skupaj zavedamo, da je posilstvo nekaj najbolj grozljivega, kar se lahko zgodi njej, otroku ali njemu. * S porastom števila različnih nevladnih organizacij, ki so - posredno in neposredno- skrbele zato, da so se začeli državljani tudi na splošno zavedati,