¨MOJ PRIJATELJ P. TRUBAR
SLOVENCI SE, KAR SE BRANJA TIČE, ''PREBUDIMO'' LE NEKAJKRAT NA LETO.
Če kdaj, smo takrat prepričani, da imamo ekskluzivno ''pravico do kulture''.
Da jo lahko, morda še bolj kot drugi narodi, poveličujemo!
Še danes, s časovnim zamikom, z nemalo ponosa še zmeraj govorimo o slovenski udeležbi na ''Frankfurtskem sejmu''.
Potem minejo meseci, na vrata potrka 31. oktober – in spet se prebudimo pri svoji ljubici, pri kulturi, točneje pri Trubarju, ki je skupaj z drugimi protestantskimi reformatorji poskrbel za prevod Biblije in drugih verskih besedil v slovenščino.
Sebi in mladim razlagamo, da je njegov prispevek k ''Stati inu obstati'' izjemnega pomena, saj je vplival, posredno in neposredno- na oblikovanje slovenske kulturne identitete, prispeval pa je tudi k ohranjanju slovenstva v času, ko so bile slovenske dežele del Habsburške monarhije.
Slovenci smo v preteklosti zelo veliko brali. Spominjam se svojih prvih obiskov po domačijah, kjer so imeli – če ne drugega- na polici vsaj Mohorjevke, Sveto pismo in časopise.
Danes? Že modni trendi v pohištveni industriji so takšni, da nekako ne upoštevajo knjižnih omar. Sredi dnevne kraljuje televizija- in to je marsikje približno vse.
*
Drži- veliko več kot nekoč beremo majhnim otrokom. Zanje kupujemo knjige in upamo, da bodo tudi kasneje, skozi odraščanje, več brali, kot berejo starši. Žal je to upanje zelo jalovo. Že v višjih razredih OŠ pomeni branje ''prisilo'', kazen in tem, ki tako razmišljajo, so namenjene številne internetne strani (http://xn--dijaki-ekb.net/), kjer imajo obnove knjig, ki jih morajo pod nujno prebrati, na dosegu roke.
*
Ne vem, kako je drugje po svetu, a za Slovenijo se mi zdi, da bo pisočih kmalu več kot bralcev.
Upad branja med ljudmi lahko ima več različnih vzrokov. So res računalniki, televizija in druge sodobne tehnologije največji motilci branja? So krivi družabna omrežja in aplikacije za razvedrilo. Ali ljudje več časa preživljajo na teh napravah in manj časa berejo knjige in druge tiskane vire? So jih resničnostni šovi in TV- novele zasvojile kot kokain? Hitro razvijajoči se svet medijev je poln različnih zabavnih možnosti, od televizije in filmov do videoiger. Ti mediji tekmujejo za pozornost ljudi in knjigi predstavljajo (pre)hudo konkurenco..
Del krivde, seveda, nosi tudi sodobni življenjski slog, pa delovni obveznosti, družinske odgovornosti in druge aktivnosti.
*
Vesela sem vseh tistih , ki se še vedno trudijo ohraniti bralno navado in spodbujajo druge k branju.
*
Morda se bo odnos do knjige čez desetletja spremenil na bolje? Morda bo želja po branju izginila?
Ne vem. Težko si predstavljam, v katero smer bo zavil človek!
*
Kar se zavedam- berem. Željo po branju mi ni mogla izgnati iz glave niti mama, ko me je- ko me je zasačila s knjigo- s palico v roki zapodila za menoj. Berem še danes. Pravzaprav kar naprej. Ko pišem novo knjigo morda malo manj, a še zmeraj več,m kot je v Sloveniji povprečje.
*
Ko je izšla prva knjiga Ogenj, rit in kače niso za igrače, ki je, mimogrede, v slovenskem prostoru res unikatna, sem bila prepričana, da jo bo vsak želel imeti doma. Pričevanja, ki so zbrane v tej zbirki 4 knjig, razkrivajo zakrito, morda zato?
Nekoč sva se pogovarjali z znano pisateljico, ki je z nekaj stavki odgnala mojo naivnost.
»Milenči,« je rekla,« če jaz napišem knjigo čez vikend, pa jo potem ustrezno propagirajo, bom prodala več izvodov, kot jih prodaš ti, ki si se trudila štirideset let.«
Morda ima celo prav. Z ustrezno reklamo danes prodamo vsak ništrc!
*
A upanje umre zadnje. Na srečo. Do zadnjega diha se bom borila zato, da bomo malo več brali, da bo knjiga nekoč spet najboljša prijateljica. Tudi knjiga iz življenja o življenju, kakršne so moje.
*
Naj bo današnji dan namenjen branju. No, ne bom prezahtevna: namenimo vsaj kakšno misel pisani besedi.
Pa bom vesela!
Komentarji
Objavite komentar