pa še ena JLA zgodba
Helena (1959) »Prav ji bodi, kaj pa se je spečala s Srbom, so za materinim hrbtom govorili prebivalci majhnega kraja, ko je pred seboj po ulici potiskala voziček in mene, nezakonsko dete, v njem. Na pogled lepotica krhkega zdravja, je moja mati svoja mladostna leta preživela ob težaškem, triizmenskem delu v razvijajoči se predelovalni industriji in ob brezplačnih, udarniških akcijah, ki so zajemale regulacije potokov in obnovo infrastrukture v domačem kraju – tudi ob sobotah in nedeljah. Skupaj z rednim delom v tovarni je to pomenilo tudi po šestnajst ur solidarnosti na teden! V redkih trenutkih, ki jih ni preživela na delu ali po bolnišnicah, je moja mati rada plesala. Večina plesov se je pred letom 1960 odvijala ob pleh muziki ali ob harmoniki po lesenih kvadrilih, nalašč za ples postavljenih in od tal dvignjenih podih. Mojega biološkega očeta je spoznala v Domu JLA, kjer je služil vojaški rok kot natakar v času, ko so se iz kvadrilov plesi preselili v udarniš...