JUTRI 2052

Knjiga Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače še zmeraj sodi med najbolj brane v slovenskih knjižnicah. Milena je prva (pre)drzna raziskovalka, ki je dregnila v zelo občutljivo temo medsebojnih odnosov naših prednikov, kar se pred njo ni upal nihče.  Napisano je naletelo na izjemen odmev med Slovenci, toplo jo priporočamo tudi kot učni pripomoček za učitelje pri zgodovini in državni in domovinski vzgoji ter etiki na osnovnih in srednjih šolah.  Zakaj je postala knjiga, ki je sicer izšla v samozaložbi in praktično nima nikogar, ki bo jo tržil  ali ji kako drugače pomagal, da najde pot med bralce, tako uspešna? Odgovor leži na dlani: glas o tem, da jo je vredno brati, gre še zmeraj od ust do ust. Po njej segajo celo tisti, ki knjige zlepa  ne vzamejo v roke.  Redke so knjižnice, kjer za Ogenj, rit in kače niso za igrače ne bi imeli vrste pri izposoji.  Različna pisma, ki prihajajo na naslov pisateljice pa...

(teta Rozi, ki je živela v Trstu, na Via Colonia 13)  K ljub temu, da moje knjige ' 'Ogenj, rit in kače niso za igrače'' ni zaslediti na nobeni lestvici t. i. ''najbolj branih knjig'', pa vem, da so v marsikateri knjižnici za njeno izposojo še zmeraj vrste. Sem in tja se kdo čakanja naveliča, me pokliče, se usede v avto in jo pride iskat kar k meni domov. Tako se je zgodilo tudi včeraj. Z gospo Angelco sva se srečali prvič v življenju, a sva pokramljali, kot bi se poznali že sto let. Pripovedovala mi je zgodbe svojih starih staršev in staršev, mnoge od njih so bile na las identične tistim, ki so objavljene v knjigi. Ob takšnih srečanjih sem neizmerno vesela, da mi je uspelo napisati to knjigo. Vedno bolj spoznavam, da le-ta postaja neke vrste ''odskočna deska'' za boljše razumevanje različnih odtenkov medsebojnih odnosov v katerikoli družini.  Danes in nekoč. Ko jo preberejo, pravijo, da pričenjajo razumeti, ob...

           Število samozaložnikov iz leta v leto bolj narašča Z nekaterimi samozaložniki smo se že pred časom pogovarjali o ustanovitvi društva. A potem smo, žal, ugotovili, da ''društvo'' prinese s seboj kup nepotrebne administracije, predvsem pa stroškov, zato smo se premislili. Zdi se, da je facebook- oblika združevanja, sporočanja, komuniciranja.....ravno pravšnja, saj ni obvezujoča. Še več: vsak, ki želi karkoli povedati, ima zmeraj možnost, da to stori. Istočasna pa je ta stran lahko nekakšna oglasna deska, ki bo sporočala vsem, ki jih bo to zanimalo, če bo kdo od prijateljev izdal novo knjigo. Prav tako bomo lahko skupaj pomagali tistim, ki bodo iskali tiskarja, ilustratorje, lektorje.... Ena od idej je bila, da bi objavljali možnosti za literarne večere, skupne nastope (recimo) pesnikov...? Vsem, ki ste si  na Facebooku ''samozaložniki Slovenije'' izbrali za prijatelja - dobrodošli! Nekaj odgovorov na najbol...

 utrinki... Od izida, 17. decembra 2013 do danes (17. maja 2014, se je zabeležilo točno 50 literarnih večerov, poldnevov ali kar tako srečanj z bralci knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače . Skoraj na vsakem izvem kaj novega, zelo lokalnega o ''intimnih odnosih nekoč'', kar mi je sploh v veselje. Skupaj s tistimi, ki veliko in raznoliko razmišljajo, sem se dokopala do spoznanja, da imamo Slovenci sila boren besedni zaklad domačega izvora, s katerim opisujemo ljubljenje, pa morda tudi vse ostalo, kar je značilno zanj. Beseda ''seks'' ni slovenskega izvora. Še zmeraj smo neverjetno sramežljivi, ko nanese beseda na intimnosti. In to kljub temu, da so mediji polni spolnosti, katera je,žal, postala eden najdonosnejših biznisov. Obenem pa tudi sredstvo, ki na nek prefrigan in izprijen način potrošnikom ''ogromno'' daje, v bistvu pa jim še veliko več jemlje. Mladi pripovedujejo, da se o spolnosti s starši ne pogovarja...

Nova srečanja s knjigo OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE Včasih me vprašajo, zakaj s takšnim veseljem obiskujem knjižnice in tudi druge sredine, kjer se pogovarjamo o moji zadnji knjigi, Ogenj, rit in kače niso za grače. Odgovor je zelo preprost, skrit pa je v besedah ene od obiskovalk. Dejala je približno takole:''.....Šele potem, ko sva z mamo prebrali vašo knjigo, sva se začeli pogovarjati!'' Njene besede so mi dale moč in veliko nove energije! Naslednji teden se bomo lahko srečali na treh različnih mestih: v torek, 13. maja ob 18.00 uri v knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani v sredo, 14. maja ob 19.00 uri v Knjižnici za Bežigradom v petek, 16. maja ob 19.00 uri pa v Knjižnici Stari trg pri Ložu. Če boste utegnili, bom vesela, če se bomo srečali

Nekaj o samozaložništvu Mnogi, ki na internetu zasledijo, da prisegam na samozaložništvo in da sem izdala že več knjig(13), me poiščejo in sprašujejo, kako, kje, kdaj, zakaj, na kakšen način, itd. izdati knjigo. Nekaj odgovorov na najbolj pogosta vprašanja: =============. Osnovne stvari, ki jih mora imeti vsak samozaložnik: *odprt TRR kot samostojna pravna oseba. Priporočam obliko k.d. (komanditna družba), kjer ni nobenih nepotrebnih vsakomesečnih odhodkov na račun različnih dajatev) *imeti vsaj cca 5000 evrov *dobrega lektorja *oblikovalca ali ilustratorja *osebo, ki bo knjigo tudi 'računalniško' postavila   in oblikovala *tiskarja *nekaj pred-bralcev, ki bodo napisano ocenili in podali kolikor toliko kritično in realno mnenje *veliko dobrih živcev in poguma *organizirati mrežo predstavitev po Sloveniji, ni nujno, da ravno po knjižnicah *najti distributerja za knjigarne in knjižnice Nasvet: Za knjigo, ki je že natisnjena, je ...

http://www.mladinska.com/knjigarna_konzorcij/lestvice/lestvica?aid=3743