ogenj, rit in kače so še zmeraj zelo živi in živahni!

-


(teta Rozi, ki je živela v Trstu, na Via Colonia 13)

 Kljub temu, da moje knjige ''Ogenj, rit in kače niso za igrače'' ni zaslediti na nobeni lestvici t. i. ''najbolj branih knjig'', pa vem, da so v marsikateri knjižnici za njeno izposojo še zmeraj vrste. Sem in tja se kdo čakanja naveliča, me pokliče, se usede v avto in jo pride iskat kar k meni domov.

Tako se je zgodilo tudi včeraj. Z gospo Angelco sva se srečali prvič v življenju, a sva pokramljali, kot bi se poznali že sto let.

Pripovedovala mi je zgodbe svojih starih staršev in staršev, mnoge od njih so bile na las identične tistim, ki so objavljene v knjigi.

Ob takšnih srečanjih sem neizmerno vesela, da mi je uspelo napisati to knjigo.

Vedno bolj spoznavam, da le-ta postaja neke vrste ''odskočna deska'' za boljše razumevanje različnih odtenkov medsebojnih odnosov v katerikoli družini. 

Danes in nekoč.

Ko jo preberejo, pravijo, da pričenjajo razumeti, ob njej padajo različne zamere, ki jih mnogi nosijo v srcu, ker se doma pač niso dovolj pogovarjali in je ostalo marsikaj v odnosu nerazčiščeno.

Za menoj je že več kot 50 literarno –pogovornih večerom po vsej Sloveniji. Prihaja september, ko se bodo le-ti, upam tako, ponovno začeli. Zgodb, ki čakajo, da jim prisluhnem, je še NIČKOLIKO.

Če bo sreča mila, potem bo v letu 2015 o knjigi posnet tudi dokumentarni film....

A počakajmo, preden lahko sto odstotno trdim, da se bo kaj takšnega zgodilo.

Do takrat pa, upam, bom o ognju, riti in kačah lahko pripovedovala še kje, tudi med mladimi po šolah, med starejšimi v domovih za starejše, po knjižnicah ali kar tako, tam, kamor me bodo povabili.

Mislim pa, da nam na druženjih še nikoli ni bilo dolgčas, kajne?
Morda si utegnete vzeti čas in prisluhnete zadnjem pogovoru na radiu Oglnišču?


http://audio.ognjisce.si/oddaje/Petkov_zabavni_vecer

Komentarji

  1. Dragica Novak30. avgust 2014 ob 03:48

    Sem zagovornik tega, da je najboljše zdravilo za marsikatero težavo resnica, ki je velokokrat tudi zelo kruta, vendar bolečina, ki jo zada, najhitreje izveni. S tvojo knjigo ti to uspeva, v njej si se lotila teme, o kateri je bilo "prepovedano" govoriti, stvari pa so se dogajale in so bile velikokrat zelo krute, žrtve pa strašno nemočne zato ker je storilce sčitil nepremostljiv zid molka. Še veliko uspeha pri promociji ti želim

    OdgovoriIzbriši
  2. Irena Cigale1. september 2014 ob 00:31

    Med redkimi slovenskimi pisateljicami si, ki ste prodrle na sičer majhnem, a izjemno kritičnem bralnem krogu. Kako dober občutek! Kdor ne piše, se mu niti sanja ne, na koliko pasti naleti avtor. Izdaja obsežnega dela z redkimi napakami je garaško delo. Še posebej prozno, ki ga skoraj ni mogoče napisati brez napak. Prava gojišča za škrate so. Naj omenim, da je sporočilna vrednost velika, ne le za današnji, tudi za naslednje rodove. Bralci te sprašujejo, kako izdati samozaložniško knjigo. Tvoji odgovori so povsem realni. Celo za najbolj izkušene pisce. Zaslužek tako pičel, da bi se ga nihče ne lotil brez pravega intuziazma.

    Še naprej ti želim uspešno in izvirnih idej polno delo.
    Irena

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
    KAKO VEŠ, KDAJ PRIDE ČAS, DA SE UMIRIMO? Ko sva se z Damjanom prvič srečala, bilo je to leta 2001, enkrat pomladi, je ravno kupoval novo stanovanje. Jezil se je, ker se v Sloveniji ne more človek na nobenega zanesti, ker je vse tako drago in ker je povsod sama barabija. Vse življenje se je potepal po svetu. V nekem pretepu, tik za avstrijsko mejo, so mu zbili vse zobe, od takrat mora nositi protezo, to pa je edina stvar, ki mu gre na živce. Če bi bil bolj vztrajen pri študiju, bi bil lahko arhitekt, tako pa se mu ni ljubilo sedeti pri knjigah, in je raje gradil hiše in mostove. Koliko gradbišč je zamenjal, ne more niti prešteti. »Samo po tem jih ločim med seboj, kakšno hrano smo jedli,» se zasmeje in mi potem, ko vidi moj nejeverni pogled, razloži, da je hrana na gradbiščih, kjer so v glavnem sami moški, bistvenega pomena. »Na gradbiščih, zlasti v muslimanskih državah, nikoli ne dobimo na mizo svinjskega mesa. Samo piščanca in ribo. In če   pošten Gorenjc,...
Preberite več

EVA IN OČE

-
Slika
    Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalk...
Preberite več

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH

-
Slika
Ugotovila sem, da se je največ otrok rodilo v pomladnih mesecih (marec, april, maj) – izstopa mesec marec, nato v zimskih mesecih (december, januar, februar), sledijo poletni in nato jesenski meseci. V času, ki sem ga najprej raziskovala (1900 – 1960), so se ženske najbolj bale zanositve. Kljub pomanjkanju informacij so vedele, da morajo biti previdne. Vsaka nosečnost jim je – tako so menili – za kakšno leto skrajšala življenje.  Mnoge so že zelo zgodaj izgubile zobe, zredčili so se jim lasje, maternica se jim je povesila, prsi tudi, mehur ni več držal vode. Nosečnost pred poroko je pomenila sramoto, ki se je neizbrisno prilepila na vso družino, ne le na žensko, ki se je pregrešila. Edina kontracepcija, ki je pri ženskah prišla v poštev, je bila vzdržnost. Strah pred nosečnostjo je bil v njih globoko zasidran. Svoje pa je naredila tudi vzgoja, ki je tudi zato, da dekleta ne bi popustile sladkim besedam, okoli spolnosti napletla veliko grdih zgodb, ki so predstavam o združitvi m...
Preberite več