JUTRI 2052

  Citat iz enega od komentarjev:«Kdo bo vaše knjige še hotel brati???«   Ob v čerajšnjem komentarju, v katerem je bilo rečeno tudi ''Kdo bo vaše knjige še hotel brati?'', ki ga je napisala gospa, ki očitno ne dopušča, da kdo razmišlja drugače, sem se ponovno spomnila na prehojeno, precej trnovo pot, ki je za menoj. Se je začelo že takrat, ko je bilo nekaj pričevanj iz prvega dela Ogenj, rit in kače niso za igrače objavljenih v ''Naši ženi'', pa so me takrat napadle – da ponovim besede ene od komentatork: ''ponosne krščanske ženske''? Ali pa takrat, okoli leta 2010, ko je eden od precej znanih urednikov, ki je tekste za mojo knjigo kar nekaj časa držal v predalu, le-te vrgel na mizo z besedami:«Kdo bo pa to sranje bral?« Prav omenjeni pa je bil ''kriv'', da je pri meni padla odločitev: samozaložba! Ker sem imela pričevanj več kot dovolj, se je leta 2013 rodila prva knjiga, potem še druga, tretja, četrta in p...

  Zahvala: Mileni Miklavčič –  Modri Sovi Predniških Spominov   Cenjena  Milena, Modra Sova Predniških Zgodb, v imenu  Oazne Slovenije  in v imenu vseh tistih nevidnih "Nitk", ki se vsaka po svoje trudimo tkati dostojnejšo prihodnost naše dežele, se Vam globoko priklanjam in zahvaljujem za vaše neprecenljivi ustvarjalni opus. V projektu Oazna Slovenija smo Vas »izbrali« za našo  Modro Sovo Predniških Zgodb . Zakaj? Ker ste edini, ki ste si upali postati pogumna in sočutna priča trpljenju, ki ga je slovenski človek predolgo nosil v sebi. Vaše zgodbe so svetovni unikum. Napisala ste jih je s tistim občutkom za bolečino, za trpljenje, za vse tisto, kar pripovedovalci niti sami ne bi znali napisati. Posodila ste svoje uho, svoja ušesa, svoj čas, svoj talent za Človeka kot Zgodbo, ki se umešča kot tkanina preteklih in v sedanjost prelivajočih se pripovedi -vsaka kruta, vsaka polna trpljenja do roba čaše in čez, ko lahko samo s takšnimi slikami predstaviš kr...

   Pismo iz Makedonije. Ko sem knjigo Mehko kot britev vzela v roke, nisem pričakovala, da jo bom prebrala v enem samem dihu. Živim v Skopju, v mestu, ki je precej bolj, kot lahko razložim, razklano med tradicijo in sodobnostjo, Kar sem se poročila z Makedoncem, se soočam z drugačno kulturo, hkrati pa sem začela  razmišljati tudi o zgodbah mojih staršev in starih staršev. Mislim na tiste, ki jih poznam.  Ob branju vaše knjige sem prvič zares razumela, da razdalja med generacijami ni samo geografska, temveč predvsem zgodovinska, kulturna in moralna.   Knjiga me je pretresla predvsem zato, ker medsebojnih odnosov med moškim in žensko, ki jih nisem poznala, ne olepšujete. Svet, ki ga opisujete, je trd, neizprosen, poln molka in strahu, obenem pa neverjetno podoben mnogim aktualnim zgodbam, ki jih poznam iz balkanskega prostora. Čeprav sem rojena v osemdesetih letih in živim v povsem drugačnih razmerah (poročena sem z intelektualcem), sem med branjem pogost...

  Moja osnovnošolska leta, ko sem bila precej radovedno (drugačno) dete, sta močno zaznamovali dve knjigi, ki sem ju lahko ob pomoči knjižničarke Jelke (Šubic) tudi prebrala in ''prebrala''. Ljubezen lady Chatterley (izvirni naslov: Lady Chatterley's Lover, D. H. Lawrenca ), sem na skrivaj prinesla domov konec četrtega razreda, o romanu Fahrenheit 451 (Ray Bradbury, 1953) pa mi je Jelka – ker sem bila strastna knjigožerka – le pripovedovala. Kje je izvedela zanj, ne vem, vprašati je ne morem, saj je že zdavnaj pokojna.  Še danes sem takšna, da me privlači zlasti tisto, kar mi je prepovedano! »Moraš veliko brati, ker se lahko zgodi, da bomo živeli tako kot ''oni'',« mi je govorila. Za kaj gre v romanu Fahrenheit 451? Opisuje življenje na zemlji v neki prihodnosti, v kateri je knjiga prepovedana. Družba je prepričana, da so knjige vir nesreče, nesoglasij in nepotrebnega razmišljanja. Namesto branja ljudje preživljajo čas ob ogromnih stenskih te...

  Vsako leto namenim nekaj svojih                  knjig tudi za  BOŽIČNO- NOVOLETNO DARILO          * OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE  (vseh 5 knjig) * KJE JE OTROK * MEHKO KOT BRITEV * ŽENSKE Dokler ne poidejo zaloge, so na voljo po polovični ceni  15 evrov ! Pišite na mail:  jutri2052@gmail.com 👇👇👇👇👇👇👇👇👇👇 KNJIGI ZA OTROKE PA LE PO 10 EVROV!

  Ogenj, rit in kače niso za igrače, 5. del:  Lučkine in druge zgodbe  – Milena Miklavčič Na več kot štiristo straneh in v 108 med seboj zelo različnih izpovedih peta knjiga zbirke  Ogenj, rit in kače niso za igrače  so pred nami ponovno zbrana pričevanja ''nevidnih žensk'', takšnih in tistih, ki v družbi, v kateri živimo, nekako ne sodijo nikamor. Izogibajo se jim tako feministke kot tradicionalne ženske, žal. Če vplivnice že govorijo o težkem življenju žensk včeraj in danes, raje jemljejo primere iz tujih logov.   Ženske, ki v tej knjigi spregovorijo, so večinoma tihe, izobražene in neizobražene, nevidne, zaznamovane s stvarno in duhovno revščino, nasiljem, boleznijo, sramom in – kar je najhuje – z molkom, ki so ga družina, skupnost in sistem od njih zahtevali desetletja. Kot že rečeno; ne sodijo pa v noben »pravilen« politični ali ideološki kontekst. Prav zato jih javni prostor vztrajno presliši. Še huje: ignorira jih! One pa izvisijo, ker so preveč mote...

  MOLK Področju, ki me že pol stoletja zanima, so nekateri (tudi iz ustrezne stroke) rekli, da je to ''svinjarija''. Morda res- a intima ima v človekovem življenju popolnoma enak pomen kot jesti, piti, spati, dihati. Ja ali ne? Tudi zadnja knjiga Mehko kot britev prinaša veliko ''odmevov'' na stare čase, ko se je moralo o spolnih zlorabah- zlasti tistih, v katerih so bili udeleženi pomembni člani takratne oblasti - molčati. Na področju Slovenije je bilo organizirane prostitucije, ki je ''stregla'' apetitom spolnosti željnih moških iz visokih krogov kar nekaj. En takšen krog se je imenoval ''vozimo vlak''. Zaželene so bile čim mlajša dekleta, ki so ob obljubi daril (kava, čevlji, oblačila, pomoč pri nakupu kolesa) naivno pristala na ''sodelovanje''. ''Vlak'' se je ''odpeljal'' tako, da so gospodje ležali na blazinah (kovtrih), dekleta pa so se med njihovimi nogami izmenjavala...

  LITERARNI VEČER. Slovenska prosveta Via Donizetti N3 TRST v ponedeljek, 12. januarja 2026, ob 20.30h. Prisrčno VABLJENI!

Zdaj pa še nekaj o knjigi MEHKO KOT BRITEV: kot sami veste, sem sredi zgodb  že skoraj 50 let, dolga doba sicer, a upam, da bom vztrajala še vsaj 30 let  😊 V teh letih se jih je nabralo ogromno!   Da bi bilo dobro iz njih naredi še kaj več, sem najprej začela razmišljati pred kakšnimi 10 leti, ko sem naletela na zgodbo o dečku Milanu, ki ga je svoji sestri, stari komaj 14 let, ukradla njena lastna sestra z izgovorom, da je premlada, da bi lahko sina vzgajala…Takrat je nastal krimi roman  Kje je otrok. Ugotovila sem, da mi ta žanr- glede na tematiko- še najbolj leži. Potem sem spoznala gospo M. H., ki se je pri visoki starosti čez 90 let vrnila iz Nemčije v domovino. Gospa, ki jo je kot ''pomoč na domu'' negovala, ji je omenila moje ime. Seveda sem jo takoj obiskala in pri njej sem slišala veliko zgodb o dekletih, ki jih je v 60 letih ''angažirala'' takrat znana režiserka,    da so se pridružile skupini, ki jih je potem ''pripravljala'' z...

  Malo pred novim letom se je v visoki starosti poslovil Jakob. Bil je zelo pošten, zelo šegav in zelo prijazen mož. Njegova življenjska pot je bila polna odrekanja in prikrite žalosti, saj z ženo nista mogla imeti otrok. Je bilo krivo še kaj drugega kot to, da je iz vojne prišel kot invalid, saj ga je eden od metkov zadel tam, kjer ga ne bi smel? O medvojnem času, ko je bil kurir, je vedel marsikaj. Recimo, da je tisto, kar je vedel, sem in tja čisto upravičeno (po moje) izkoriščal v svojo korist. Ko mu niso hoteli priznati invalidnine, pa je bila očitna in zelo vidna, je stopil do enega od odgovornih, ki je o tem odločal in mu povedal, da bo šel od hiše do hiše in vsem naznanil, kdo so bili kvazi heroji in kdo so se v NOB v resnici borili. Grožnja je zalegla, invalidnina je bila med najvišjimi, tako da so z mamo in sestro, dokler se ni poročila, dobro živeli. Seveda pa je imel Jakob tudi ''potrebe''. Ženske so zelo dobro vedele, da ne bo zastonj, če bodo prijazne do n...