ŠPAMPET ALI POSTELJA?

 



ŠPAMPET ali POSTELJA?

Ko sem nekoč obiskala otok Elba, smo se ustavili tudi v hiši, v kateri je svoje čase bival veliki vojskovodja Napoleon. Ostal je le deset mesecev, od 3. maja 1814 do 26. februarja 1815, potem pa je z Elbe pobegnil med maškaradno karnevalsko zabavo.

V oči mi je padla njegova postelja. Bil je manjše raste (158 cm), zato je bila tudi njegova postelja zelo majhna. Pravzaprav smešno majhna. A preprosta. Vsaj ta – na Elbi.

Verjemite- tudi obisk Bavarskih gradov je bil zaradi radovednosti, v kakšnih posteljah so spali tamkajšnji graščaki - zelo zanimiv.

Seveda so bile nekaj posebnega tudi postelje naših prednikov. Govorim o tistih, ki so bili rojeni konec 19. stoletja. Dolžina postelje ni bila sorazmerna z njihovo višino.

Nekoč, ob nekem obisku pri Alfonzu Zajcu (on je bil eden tistih, ki je znal odgovoriti na čisto vsako moje vprašanje), je beseda nanesla tudi na ''opremo'' postelj. Razložil mi je, da so bile postelje manjše zato, ker v njej ponoči niso ležali, ampak so sedeli, podprti s številnimi ''pouštri''. Namreč: veliko ljudi je bilo ''vodeničnih'', bali so se, da bi jim v ležečem položaju, med spanjem, ''voda zalila srce'' in bi umrli.

Marsikje, kjer je bilo več otrok, pa niso imeli kje spati, so posteljo ''podaljšali'', tako da so, ko so bili manjši, spali pri nogah svojih staršev.
Tisti, ki je v teh časih pred 2.- sv.- vojno imel svojo posteljo, je nekoč veljal za bogatega.

Postelje – tudi preprostih ljudi- so bile izrezljane, ozaljšane z različnimi verskimi simboli. Postelje bogatih so bile še bolj razkošne. Pod njo je bila obvezno - kahla.

V primerjavi z današnjimi posteljami, ki so si po videzu bolj ali manj enake med seboj, so bile postelje iz časa, ki ga imenujem ''nekoč'', zelo raznolike.

Z eno takšno je povezana tudi zgodba:
Mlad par šest let po poroki ni imel potomcev. Pa so jima vaščani bolj v šali kot zares, svetovali, naj malo bolj ''podmažeta'' fedre v postelji, pa bosta imela več sreče.
In uboga naivneža sta v veselje vse vasi to res storila. Izvlekla sta posteljo na dvorišče in storila, kar so jima v šali naročili.
Za prigodo je izvedel župnik in se zelo razjezil. Mlada žena je bila njegova nečakinja in mu ni bilo všeč, da se norčujejo iz nje.
Mladi par je poklical k sebi in jima s pomočjo ''rdeče knjižice'' škofa Jegliča razložil, kaj morata storiti, da se bo rodil otrok.
Mladi par je bil namreč zelo pobožen, pri tistih ''rečeh'' pa precej štorast in neveden. Nihče ju ni podučil o spolnosti, saj je bilo govorjenje o njej - grešno.

Nauki so bili koristni. Ali pa so svoje naredili ''podmazani fedri''? Kdo bi vedel.

Čez deset mesecev in še malo se je rodil prvi otrok, kasneje pa je bila družina s potomci bogato obdarjena.

Morda imate v družini še koga, ki šteje 90 in več let? Če ima še dober spomin, vam bo o posteljah prednikov, tudi o lastni, povedal veliko zanimivih zgodb.




Zelo veliko zgodb povezanih s posteljo, pa, seveda, najdete v zbirki OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE.
Lahko jih naročite tudi na mail: jutri2052@gmail.com





Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

SODOMA IN GOMORA

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH