JUTRI 2052

  ZGODBA IZ NEKEGA DRUGEGA MEHURČKA Mihelo je mama rodila v štali enkrat po letu 1970, kot bi ji hotela povedati, da bo njeno življenje podobno kraju, kjer je prijokala na svet. Da je pri hiši nov otrok, matičnemu uradu ne bi bilo znano, a k hiši je prišla patronažna zaradi zanemarjanja in nasiljem nad bolnico, staro mamo, pa je opazila še enega otroka… Deklica je bila samorastnica, vzgajala se je sama, kar je videla početi druge, jim je sledila. Ko si lačen se dereš, ko srbi umazanija po telesu, zlezeš v škaf, koder se namaka perilo. Tako si je ustvarila zadovoljiv in samo zadosten svet, v katerem je uživala. Ja, vodo je imela posebej rada, poletje in zgodnja jesen, to je bil njen čas. Sicer je običajen dan potekal približno takole: Zjutraj sta stari oče in fotr zgodaj odšla od doma, hodila sta delati na žago. Mama in bratci, stara teta so se lotili dnevnih opravil, vrt, kuharija, pašnja ovac in konj. Za Mihelo se ni zmenil nihče, zato je lahko mirno opazovala druge. Kmalu se je na k

  Da prijatelj dragi, zopet so nastopili časi, ko sin očeta iz lastnega doma izriva. Teh zgodb se spominjam nešteto iz otroštva. Moja starša sta bila zelo ponosna, ker sta sama zgradila hišo in do zadnjega pomagala svojim staršem. Z njimi sta spoštljivo ravnala. Meni pa se je zalomilo. Z ženo sva prepisala stanovanje in vikendico na morju na otroke. Na vsakogar nekaj. V dobri veri, da bova takrat, ko v vikendici ne bo nikogar, tam lahko prespala kakšen dan. Prideva zgodaj spomladi. Tako kot sva bila vajena vrsto let. Malo bi počistila okoli vikenda, se nastavila sončku, popila kavico, pospravila za seboj – in se odpeljala domov. Nič nenevarnega za nove lastnike. Naletiva pa na vrata, ki so bila zaklenjena! Opaziva novo ključavnico. Kaj se je zgodilo?! Greva do soseda, vprašava, ali je bilo ulomljeno ali kaj, čudno naju gledajo. Pa saj vaši vseskozi hodijo sem na morje,tudi pozimi. Molčala sva in se zavedela v trenutku, koliko je ''odbila ura''. Prenočila sva p

Ludvik je imel ženo zelo rad, zato je tudi v cerkvi skupaj z njo sedel na ''babji'' strani. »Tega si pa nisem hotel vzeti. Pa so me hotele tiste matrone izriniti iz klopi! O, nisem in nisem se jim dal!   Župnik (bil je že drugi, ne tisti, pri katerem si je izposojal knjige)je nekaj časa godrnjal, ker pa sem mu ob vsakem obisku prinesel še kaj zraven, se je kmalu pomiril in dovolil, v cerkvi sedim na »babji »strani… »Pri otrocih se človek lahko velikokrat ušteje, » je nadaljeval Ludvik. »Bil sem prepričan, da bodo moji zlati…Zato , ker sva se tudi midva z ženo tako lepo ujela.   Pa ni bilo tako….Vse sva jim nudila. Toda eni so zahtevali še več….Ko so me izkušnje že izučile, sem   videl, da otroci ,večkrat kot ne, podedujejo lastnosti svojih daljnih prednikov.   Če ne vseh, pa vsaj tiste najslabše.    V lastni hiši sem postal zanje tujec, ker sem ob večerih raje bral kot gledal televizijo. No, pa radio sem tudi rad poslušal. Kakšno domačo pesem, ne tiste zlajnane,

  Najbolj znano dolenjsko pogorje, se na drugi strani imenuje Žumberačko Gorje, v času nemške okupacije po letu 1941 so ga vpisovali kot Uskokengebirge. Malo na bregu, je stala kmetija kot mnogo drugih, živeli so težko življenje podložnikov bližnjega gospostva. Vseeno so bili veseli ljudje, ki so se ob praznikih radi zavrteli in poveselili. Med drugo vojno so se pajdašili z belim, rdečimi plavimi in črnimi, odvisno kje so bolje skozi prišli. Bali so se le ustašev, njih so se na daleč izogibali. Po vojni so nadaljevali z »osvobojenim« kmetijstvom, a življenje ni šlo nič lažje naprej. Delo in delo, ter neke zadruge ali kolhozi. Kdor koli, ki je imel 5 minut časa, je lahko jahal kmeta. Končno se jim je nasmehnila sreča. Oblast je potrebovala njihovo zemljo, ponudili so jim nekaj nadomestnih kmetij in družina Mačkovič se je preselila na sicer najmanjšo, a bila je vsaj na slovenski strani. Daleč od vseh sorodnikov in stoletnih zamer. Življenje in delo sta potem mirneje tekla naprej, a ne za

  Francko sem obiskala leta 2007. Stara je bila 102 leti še zmeraj živahnega duha. Že prej sem slišala, da je bilo njeno življenje en sam pekel. Upala sem, da so tisti, ki so mi povedali zanjo, vsaj malo ''pretiravali''. Moj bog, kakšno življenje je morala imeti, če je bilo vse res in je te spomine nenehno vlačila za seboj?   Gledala sem jo, ko je sedela nasproti in upala, da je vsaj bolečina sčasoma zbledela in se umaknila skrbi za otroke in za preživetje.   V svoji sobi je nekaj vneto iskala.   »To pogosto počne«, me je poučila njena hči. »Pri svojih letih kakšno stvar založi, in potem ne da miru, dokler je spet ne najde. Tisti dan je iskala stare fotografije. Nekatere je že pred leti dala   povečati, ker zaradi slabšega vida ni imela težav prepoznavati   znane obraze iz svoje mladosti. Franckin oče je bil vdovec.   Ona je bila iz prvega zakona. Vseh otrok je bilo pri hiši osem. Mama ji je umrla za jetiko. Kar pobralo jo je, ko je imela Francka kom

  Star bom 80 let. Kar precej sem konservativen, tako sem začel in tako mi je šlo dobro. Če sem varal, sem povedal, in zapustil partnerko ali ona mene, kakor kdaj. Odraščal v t.i. funkcionalni družini, počutil sem se varnega in stara dva sta me imela rada, pa tudi med njima je lepo klapalo. To se mi je poznalo vse življenje. Ker pa nikjer ni vse lepo in dobro, tudi v preteklosti naše družine ni bilo. O vsem sem prebral naključno ob pospravljanju podstrešja pred prodajo domačije. Izvedel sem grozljivo zgodbo, ki se je niti sanjati nebi upal. Moj stari oče je bil sin graščaka, intelektualca, zavednega Slovenca, pisca in zgodovinarja. Častnega človeka. Spoštovani praded je imel še 4 druge sinove, vse ravno tako častne, kakor je bil sam. Stari oče, rojen v sredini med njimi, črna ovca. Zanimal ga je lov, kartanje, ženske, ni bil preveč izbirčen. Oče je obupal, mu kupil manjšo žago na Dolenjskem in ga izselil iz domačih posesti, da mu ne bi delal sramote. Torej :stari ata se je odselil na k

  Še dva pogleda v svet, ki je večini med nami popolnoma tuj ** KAREL :'' Veliko škode so naredile pornografske revije. Delal sem kot prostitut in mislil, da bom zadovoljeval nesrečne ženske po 40, ki jih vsi zanemarjajo. Največ in najboljše med nami so plačevali moški,t.j.gayi ali pa tisti, ki so s seboj pripeljali mlado ljubico in gledali, kako jih jaz nabadam, ker oni niso zmogli. S seboj so imeli porno revije, mi pokazali slike in rekli, da želijo točno tako in nič drugače. Večina položajev v porničih je bilo odklonov od katerih ženska ne more imeti nič in je le žrtev. A so vseeno molče trpele, četudi jim je bilo neugodno. Zakaj? Jaz sem le ustregel želja plačnikov. Najraje bi komu rekel, vrzite porniče v smeti, naj raje dela fantazija.'' ** SMILJAN :'' podpisujem se s pravim imenom. Moje podatke lahko najdeš na FB, tako da veš, da sem resnična oseba. Vrsto let sem se preživljal kot moška kurba. Stregel sem perverzijam obeh spolov. Ne bom vam našteval, kaj v