JUTRI 2052

Spominjam se telefonskega klica neke ženske, ki mi je povedala, da je njen brat imel težko operacijo (tumor v glavi). Pridružil se je neki skupini, kjer so ga spodbujali, naj kaj napiše o sebi. Njegova sestra me je prosila, če lahko zgodbo uvrstim v 3. knjigo, da mu bo to veliko pomenilo. Seveda sem pristala, zakaj pa ne bi? Tukaj je njegova zgodba: Simon (1971): »Star sem bil dve leti, ko je šla mama v službo, ata pa se je upokojil. Bila sva sama doma, brata sta bila v službi, eden od njiju je že imel družino. Spominjam se očeta. Pred seboj je imel leseno desko, na kateri je rezal suho salamo ali klobase. Sedel sem na tleh in ga gledal s poželjivimi očmi. Sem in tja mi je vrgel košček, ki sem ga potem žvečil do večera. Če je oče imel kakšne opravke, je namočil kos kruha v vino. Lačen, kot sem bil, sem ga pogoltnil in hitro zaspal. Ob pol enajstih, ko se je vrnila mama s šihta , me je prebudila ter mi zamenjala pokakano in polulano plenico. Včasih sem bil še tako omotičen, da ste

..........Ob poroki je imel tudi ženin v bali nekaj srajc, ki so bile bele barve. Moški zakmašni gvant je bil sestavljen iz hlač, veste (brezrokavnika) in reklca (suknjiča). Hlače so bile ozke, reklc se je zapenjal na štiri ali pet knofov , imel pa je tudi ozke reverje (zavihke). Čevlji so bili visoki, tako za moške kot za ženske. Obvezno so nosili klobuke iz filca z daljšimi dlakami in širokim robom. Kot pripomoček pri oblačenju so imeli hozentregerje in štrumpanteljne , ki so jih uporabljali moški in ženske. Hozentregerji (naramnice) so se ohranili do danes, štrumpanteljni (podvezice) pa so pri moških pričeli izginjali po letu 1935, saj so jih nadomestile v nogavice všite elastike. Zimski čevlji so bili okovani s posebnimi žeblji, da so dlje vzdržali. Narejeni so bili iz ledra (usnja) in so morali zdržati vsaj sedem let. Gvante so izdelovali žnidarji, čevlje šuštarji , ženske obleke pa so šivale mojškre. V Žireh se je veliko klekljalo. Ker so bila dekleta

Sijalo je sonce, na nebu so se podili beli, kosmičasti oblaki in gozd je vabil kot še nikoli. Mali se je že od ranega jutra kujal, sitnaril in počel kup neumnosti, zaradi katerih me je bolela glava. Zdelo se mi je, da se nenehno ponavljam:''Mali, tega ne smeš, pusti to pri miru, pridi sem, pazi, razbil boš skodelico…!''   »Ne zdržim več!« je odločno vzkliknil. »Vpisal se bom med razbojnike. Tam bom lahko počel, kar bom želel!« ''Prav. Če se ti zdi, da ti bo pri njih lepše – kar odidi!'' Gledala sem za njim, ko je stekel proti gozdu, kjer so živeli razbojniki. Dolgo je hodil. Spotikal se je ob korenine in vresje, ko je iskal pravo pot. Noge so ga bolele in v želodcu mu je že pošteno krulilo. Naposled je pred seboj zagledal kočo. Iz dimnika se je sukal dim. »Razbojniki so doma!« je vzkliknil Mali že pošteno utrujen. Potrkal je na vrata in vstopil. Vseh dvanajst razbojnikov je sedelo za mizo. Bili so ravno sredi kosila in ni jim bil

Med ženskami, s katerimi sem se srečavala, so imele posebno mesto vdove. Če je kdo imel občutek za preživetje, so ga imele one! neskončno sem jim hvaležna za vse ‘’preživetvene’’ napotke, za vso energijo, ki so jo- kljub težkemu življenju- delile z menoj! Spominjam se Erne (1920). Ko je rojevala devetega otroka, so popadki trajali dva dni zapored. Mož jo je nekaj časa poslušal, potem pa se je naveličal. Babo, ki ne zna nič potrpeti je poslal k hudiču , vpregel konja, in se odpravil v gostilno, približno dva kilometra stran. Ko se je proti jutru vračal, je bil že precej nadelan . Konj se je verjetno zaradi kakšne živali, ki je stekla čez cesto, nenadoma splašil, s svojimi kopiti pa je usodno poškodoval ubogega reveža, ki se pred smrtjo menda niti zavedel ni več. ''Ne morem si predstavljati, kako vam je bilo hudo!'' sem jo sočutno prijela za roko. Na ves glas se je zasmejala. ''Hudo?!'' je vzkliknila. ''Nikakor! Čeprav sem b

Judita(1915) je še pri dobrih devetdesetih imela izjemen spomin. Dogodke iz svoje mladosti in tudi iz kasnejših obdobij je popestrila - ne le natančnimi datumi, tudi s podrobnimi opisi. Po drugem ali tretjem obisku, ko sva se že spoprijateljili, mi je dejala, da mi bo pokazala zaklad, ki ji je v življenju pomenil največ. Odpeljala me je v spalnico, in povlekla izpod blazine mošnjiček v zbledeli pariško modri barvi. ''Poglej, poglej, a starejši takole hranijo svoje dragocenosti?'' sem pomislila. A v mošnjičku ni bilo zlatih prstanov, niti kakšnih drugih dragocenosti. Bila pa so bučna semena. ''Konec vojne sem dočakala kot vdova človeka, ki so ga ubili sovaščani in potem tudi odvrgli v eno od jam v okolici. Nisem dobila ne zaposlitve ne nobene pomoči. Življenje je bilo kruto, lakota, šikaniranja, poniževanja otrok v šoli in na vasi. Nekega večera pa nekdo potrka, in ko grem odpret vrata, na pragu zagledam Marinko. Vedela sem, da je bil njen br

Današnjemu dnevu bo sledila ena najbolj razburljivih noči v letu: Noč knjige. Na gostovanje so me povabili iz knjižnice v Lendavi. Z veseljem sem pristala! Nekaj zgodb lahko preberete na njihovi povezavi  https://www.kl-kl.si/noc-knjige-2020/ , nekaj na blogu  https://jutri-2052.blogspot.com/ lahko pa vse tri knjige tudi kupite, če mi pišete na jutri2052@gmail.com Danes po zelo prijetni ceni!  ❤️ ❤️ ❤️

(fotografija je simbolična, najdena na internetni strani : https://stareslike.cerknica.org/2016/06/17/1962-vrhnika-knausova-mama/ Starejši trdijo, da so mladi brezskrbni, pišmeuhovski. Pa res?  Kako se je počutil Bine, ko mu je umrl petletni brat za levkemijo? Kaj vse doživlja Nik, ki so ga strokovne službe namestile v dijaškem domu, le streljaj stran od doma? Mama z bipolarno motnjo je dnevno ogrožala njegovo življenje. Niko je srčni bolnik in čaka na zahtevno operacijo. Njegov vzornik je Primož Roglič, nobene kolesarske tekme ne zamudi, čeprav mu ne bo nikoli dano, da bi na podoben način poganjal pedale. Zoran je bil uspešen mlad nogometaš. Potem pa je začel brez pravega razloga krvaveti iz ušesa. Goranov oče se je lani znašel v zaporu, mama pa je doživela živčni zlom. Lenart je ostal sam, potem ko je v prometni nesreči umrla mama. Oče je že kmalu po njegovem rojstvu odšel neznano kam. Beno je trener. V njegovi skupini petnajstih najstnikov jih je pet, ki jim ed