JUTRI 2052

  Tudi po 2. sv. vojni ženskam ni bilo z rožicami postlano. Porodniška je trajala komaj tri slabe mesece, one pa so bile brez možnosti varstva…. Če k temu dodamo še kulturni molk – sram pred sosesko, tiha kazen v službi, pri spovedi in doma – dobimo natančen odgovor, zakaj so se dogajale stvari, ki se ne bi smele. KATARININA ZGODBA »Takrat, leta ’52, sem imela že tri otroke. Najstarejši je obiskoval četrti razred, srednji je ravno preboleval oslovski kašelj, najmlajši je še lulal v posteljo. Stanovali smo v manjšem stanovanju, imeli smo samo eno sobo in kuhinjo. Nisem bila zaposlena, ker še ni bilo vrtcev, varstvo pa je bilo drago, pa še nemogoče ga je bilo dobiti. Plača v kamnolomu, kjer je mož delal, je bila zelo slaba. Ko sem ugotovila, da mi perilo zamuja, sem se zgrozila. Naj povem možu? Vedela sem, kaj bo rekel: ‘Božja volja.’ Skoraj teden dni sem zbirala voljo in pogum, da sem potrkala na vrata pri Roži. Odprla je majhna, suha ženska s sivimi lasmi. Roke so ji bile rdeče od...

  Zahvala: Mileni Miklavčič –  Modri Sovi Predniških Spominov   Cenjena  Milena, Modra Sova Predniških Zgodb, v imenu  Oazne Slovenije  in v imenu vseh tistih nevidnih "Nitk", ki se vsaka po svoje trudimo tkati dostojnejšo prihodnost naše dežele, se Vam globoko priklanjam in zahvaljujem za vaše neprecenljivi ustvarjalni opus. V projektu Oazna Slovenija smo Vas »izbrali« za našo  Modro Sovo Predniških Zgodb . Zakaj? Ker ste edini, ki ste si upali postati pogumna in sočutna priča trpljenju, ki ga je slovenski človek predolgo nosil v sebi. Vaše zgodbe so svetovni unikum. Napisala ste jih je s tistim občutkom za bolečino, za trpljenje, za vse tisto, kar pripovedovalci niti sami ne bi znali napisati. Posodila ste svoje uho, svoja ušesa, svoj čas, svoj talent za Človeka kot Zgodbo, ki se umešča kot tkanina preteklih in v sedanjost prelivajočih se pripovedi -vsaka kruta, vsaka polna trpljenja do roba čaše in čez, ko lahko samo s takšnimi slikami predstaviš kr...

   Pismo iz Makedonije. Ko sem knjigo Mehko kot britev vzela v roke, nisem pričakovala, da jo bom prebrala v enem samem dihu. Živim v Skopju, v mestu, ki je precej bolj, kot lahko razložim, razklano med tradicijo in sodobnostjo, Kar sem se poročila z Makedoncem, se soočam z drugačno kulturo, hkrati pa sem začela  razmišljati tudi o zgodbah mojih staršev in starih staršev. Mislim na tiste, ki jih poznam.  Ob branju vaše knjige sem prvič zares razumela, da razdalja med generacijami ni samo geografska, temveč predvsem zgodovinska, kulturna in moralna.   Knjiga me je pretresla predvsem zato, ker medsebojnih odnosov med moškim in žensko, ki jih nisem poznala, ne olepšujete. Svet, ki ga opisujete, je trd, neizprosen, poln molka in strahu, obenem pa neverjetno podoben mnogim aktualnim zgodbam, ki jih poznam iz balkanskega prostora. Čeprav sem rojena v osemdesetih letih in živim v povsem drugačnih razmerah (poročena sem z intelektualcem), sem med branjem pogost...

  Moja osnovnošolska leta, ko sem bila precej radovedno (drugačno) dete, sta močno zaznamovali dve knjigi, ki sem ju lahko ob pomoči knjižničarke Jelke (Šubic) tudi prebrala in ''prebrala''. Ljubezen lady Chatterley (izvirni naslov: Lady Chatterley's Lover, D. H. Lawrenca ), sem na skrivaj prinesla domov konec četrtega razreda, o romanu Fahrenheit 451 (Ray Bradbury, 1953) pa mi je Jelka – ker sem bila strastna knjigožerka – le pripovedovala. Kje je izvedela zanj, ne vem, vprašati je ne morem, saj je že zdavnaj pokojna.  Še danes sem takšna, da me privlači zlasti tisto, kar mi je prepovedano! »Moraš veliko brati, ker se lahko zgodi, da bomo živeli tako kot ''oni'',« mi je govorila. Za kaj gre v romanu Fahrenheit 451? Opisuje življenje na zemlji v neki prihodnosti, v kateri je knjiga prepovedana. Družba je prepričana, da so knjige vir nesreče, nesoglasij in nepotrebnega razmišljanja. Namesto branja ljudje preživljajo čas ob ogromnih stenskih te...

  Vsako leto namenim nekaj svojih                  knjig tudi za  BOŽIČNO- NOVOLETNO DARILO          * OGENJ, RIT IN KAČE NISO ZA IGRAČE  (vseh 5 knjig) * KJE JE OTROK * MEHKO KOT BRITEV * ŽENSKE Dokler ne poidejo zaloge, so na voljo po polovični ceni  15 evrov ! Pišite na mail:  jutri2052@gmail.com 👇👇👇👇👇👇👇👇👇👇 KNJIGI ZA OTROKE PA LE PO 10 EVROV!

  Ogenj, rit in kače niso za igrače, 5. del:  Lučkine in druge zgodbe  – Milena Miklavčič Na več kot štiristo straneh in v 108 med seboj zelo različnih izpovedih peta knjiga zbirke  Ogenj, rit in kače niso za igrače  so pred nami ponovno zbrana pričevanja ''nevidnih žensk'', takšnih in tistih, ki v družbi, v kateri živimo, nekako ne sodijo nikamor. Izogibajo se jim tako feministke kot tradicionalne ženske, žal. Če vplivnice že govorijo o težkem življenju žensk včeraj in danes, raje jemljejo primere iz tujih logov.   Ženske, ki v tej knjigi spregovorijo, so večinoma tihe, izobražene in neizobražene, nevidne, zaznamovane s stvarno in duhovno revščino, nasiljem, boleznijo, sramom in – kar je najhuje – z molkom, ki so ga družina, skupnost in sistem od njih zahtevali desetletja. Kot že rečeno; ne sodijo pa v noben »pravilen« politični ali ideološki kontekst. Prav zato jih javni prostor vztrajno presliši. Še huje: ignorira jih! One pa izvisijo, ker so preveč mote...

  MOLK Področju, ki me že pol stoletja zanima, so nekateri (tudi iz ustrezne stroke) rekli, da je to ''svinjarija''. Morda res- a intima ima v človekovem življenju popolnoma enak pomen kot jesti, piti, spati, dihati. Ja ali ne? Tudi zadnja knjiga Mehko kot britev prinaša veliko ''odmevov'' na stare čase, ko se je moralo o spolnih zlorabah- zlasti tistih, v katerih so bili udeleženi pomembni člani takratne oblasti - molčati. Na področju Slovenije je bilo organizirane prostitucije, ki je ''stregla'' apetitom spolnosti željnih moških iz visokih krogov kar nekaj. En takšen krog se je imenoval ''vozimo vlak''. Zaželene so bile čim mlajša dekleta, ki so ob obljubi daril (kava, čevlji, oblačila, pomoč pri nakupu kolesa) naivno pristala na ''sodelovanje''. ''Vlak'' se je ''odpeljal'' tako, da so gospodje ležali na blazinah (kovtrih), dekleta pa so se med njihovimi nogami izmenjavala...