Brazgotine Milka živi v manjšem gorenjskem kraju. Zakoračila je v srednja leta. Zdi se ji, da je to čas, ko nisi več toliko neumen, ko imaš že izkušnje in tudi pogled na življenje je dozorel. Kljub temu, da nikomur nič noče, pa ugotavlja, da je okoli nje vedno več zelo agresivnih ljudi, ki se jih boji. Zdi se ji, da nimajo nobenega občutka niti sočutja za druge, sicer bi vsaj vedeli, kdaj odnehati. Ker je tudi sama odraščala sredi hudega, zelo patološkega nasilja, jo še toliko bolj skrbi. Milka, ki danes živi sama, zelo rada opazuje, kaj se okoli nje dogaja. Z invalidskim vozičkom se zapelje do otroškega igrišča, kjer je zmeraj živ-žav. »Hitro spoznam, kakšni bodo, ko odrastejo. Že v otroštvu se vidi, kdo bo nasilen, kdo se bo pustil komandirati, iz koga se bodo norčevali in ga poniževali. Nekateri njihovi starši ali stari starši s svojim razdiralnim vedenjem zastrupljajo zrak v bloku, v katerem živimo. So brez občutka in brez vesti. Ne vedo, da zelo zgodaj st