JUTRI 2052

Dragi vsi, Velika noč skriva v sebi veliko sporočilnosti, a nekaj je neizpodbitno: Velika noč je praznik veselja, novega upanja in življenja, zato naj velikonočni čas obudi to - novo upanje, poraja radost in veselje z željo, da nam - končno že - prinese Velika noč tudi drobcene razloge za svetlejše misli na prihodnost. Morda bi letos- za spremembo- položili na dno košare tudi knjigo? Ne? Potem pa vsaj lepo in žlahtno besedo, ki bo - blagoslovljena - imela to moč, da bo povezovala in ne razdirala ljudi med seboj. Naj bodo poleg pirhov dane v velikonočni blagoslov vaše lepe misli, ki bodo namenjene bližnjemu, sebi, sočloveku. Iskrene, globoke in polne srčnih ❤️ darov. Naj bodo v velikonočni košari- namenjeni k žegnu tudi zahvale. Pa ne le tiste osebne, zelo intimne, temveč tudi one - druge, ki se tičejo našega vsakodnevnega odnosa z drugimi, četudi neznanimi ljudmi. V moji bo veliko zahval. Med drugim bom hvaležna vsem, ki ste me ''slišali'' na

v sredo, 21. marca - ob 18. uri v knjižnici Idrija. * v četrtek, 22. marca - ob 18. uri, v Gledališki dvorani Gimnazije Nova Gorica * v petek, 23. marca - ob 10h - Mestni muzej Ljuljana * V Soboto, 24.marca - ob 16.30 v Študentskem kampusu ČE SE BOMO SREČALI, BOM VESELA!

 ONA 365 V torek, 6. marca , sem doživela nepozabne trenutke. Izmed več kot 50 pomembnih žensk Slovenije so me izbrali med 12 najbolj izstopajočih leta 2017. V neizmerno čast mi je bilo, da sem – med drugim- stala zraven Mojce Senčar .  Koliko žensk je rešila z Evropo Donno?  Nešteto. Pred 37 je tudi sama zbolela, zato še toliko bolj razume, kako pomembno je, da hodijo ženske na redno kontrolo prsi. Srce me pa boli ob misli, da se ji je bolezen ponovila... Še ena izjemna ženska je stala poleg mene: doc. dr. Karin Writzl . Človeka preveva globoko spoštovanje ob misli, kakšni ljudje živijo med nami, mi pa o njih bolj malo vemo. Ob njima sem se počutila majhno in neznatno.... Vsak ima pravico do svojih favoritov, mar ne? Pred mojo predstavitvijo, na 54,15 minuti je napovedovalec dejal: ''Z zgodbami, iz katerih rastemo, tudi umremo.'' Danes, ko je svečani dogodek za nami, sem vesela tudi misli, v katero sem strnila svoje d

Takole pravim:''Ko knjigo pišem, je to velik užitek, radost, pričakovanje, tudi neprespane noči, ko iščem prave zgodbe.  Ko pa je knjiga napisana, natisnjena, ko jo dobim v roke, ja, takrat pa se prične neko povsem druga, zgodba, drugačno garanje: o knjigi je treba govoriti.  Pri tem pa moram biti dovolj iskrena, da prepričam bralce, da jo vzamejo v roke. Ker sem samozaložnica, to, kar počnem, MORAM početi. Država niti v najbolj pregrešnih sanjah ne migne s prstom zame!" Od srca hvala vsem, ki ste jo že prebrali in tudi tistim, ki jo še boste.  Ko knjigo odložite, brez slabe vesti pomislite tudi, da je v njej še ščepec ''dodane vrednosti'', ki ga niste poznali. Ta dodana vrednost se skriva v preprostem, a nevidnem ''ozadju'', ki bralcu lahko spregovori tudi o več kot 33.000 prevoženih kilometrih do različnih krajev po Sloveniji, kjer so potekali literarni večeri, govori o več kot 850 takšnih večerih, o nešteto bolj ali manj intimnih

Je rekel ata sneg, da mi bo malo ponagajal. Trosi in trosi sneg, kot bi ga kdo plačal zato. :-) Jutri, 13/2/2018 imam literarno srečanje v Naklem, Naziv lokacije: Kresnik Kje: Kranjska cesta 2a, 4202 NAKLO (ob 18 uri),  in v sredo- na dan zaljubljencev v knjižnici v Šiški (ob 18 uri). Če ne bo šlo drugače, pač sedem na sani.

Knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače , prvi in tudi drugi del, sta bili tudi v mesecu januarju 2018 med najbolj branimi knjigami v knjižnicah. Če ju želite imeti doma, ju lahko naročite na povezavi:   NAROČILO KNJIGE OGENJ, RIT IN KAČE

Kmalu po izidu prve knjige se mi je zgodilo, da pride k meni neka gospa, ter mi reče:« Kakšne neumnosti pišete! Moj oče je bil spoštovan človek, dober do mame in nas, otrok! Zato dvomim, da je od tega, kar piše v knjigi, sploh kaj res! « Niti slišati ni želela, da pa vsi niso imeli takšne sreče! Pri njej in njej podobnih je obveljalo je nenapisano pravilo :«Če se grde reči niso dogajale meni, potem grde reči ne obstajajo!« Pika. Pozneje sem še pogosto doživela takšne, ali celo še hujše odzive. Vsi pa imajo skupni imenovalec:« Česar nisem doživel(a), videl(a) z lastnimi očmi, srečal(a), občutil(a) na lastni koži…………..tega ni bilo in tudi ni!« Zadnjič sem nekje omenila, da poznam družino, ki je dobila elektriko šele leta 1985! Obdolžili so me celo, da lažem, češ, v našem mestu smo jo imeli že od leta 1903! Ko pripovedujem, da so se v povojnem času, ko še ni bilo vrtcev, ženske pa so po sili razmer morale v službo, otroci varovali sami, se oglasi nekd