od časa Jegliča do danes se ni dosti spremenilo

MM -

 



Zbirka knjig Ogenj, rit in kače niso za igrače, predvsem ozavešča. Tako menijo tudi tisti, ki- po drugi strani- trdijo, da ni bilo tako, kot pričevalci pripovedujejo. Resnici je, žal, težko pogledati v oči, zlasti še, če nas je mehurček, v katerem živimo, že od otroštva naprej božal in nam omogočal udobno življenje.

Samoizpovedi razkrivajo tisti del našega življenja, o katerem ne govorimo na glas.

Redki so, ki se jim ne bi od časa do časa dogajale tudi hude reči. Nekateri potem poiščejo psihoterapevta, da jim pomaga prebroditi težke trenutke, drugi se želijo zgolj spovedati.

In zgodbe, ki jih prebirate tudi v teh knjigah, so prav to – osebne spovedi. V slovenskem prostoru so te zgodbe nekaj unikatnega in izjemno pomembnega za t.i. občansko znanost (ang. citizen science).

Pravijo, da sem ena zadnjih še živečih zgodbark. Značilno za moje delo je, da ga mi nihče ne plača.
Svoje dni so zgodbarke v zimskem času hodile iz vasi do vasi, od ene hiše do druge. Ob dolgih večerih so sedele na peči in pripovedovale o tem in onem, poslušalci pa so se iz slišanega učili tudi življenjskih resnic.

Stara sem sedemdeset +++ let. Čas neusmiljeno teče. Bom v prihodnjih letih še zmogla toliko moči in energije, da bom izdala šesto in sedmo knjigo?

Zbirka knjig Ogenj, rit in kače niso za igrače, niso le popisani listi, ampak je z njimi tesno prepleteno tudi moje osebno življenje. Večino prostega časa sem preživela ob poslušanju in beleženju, pa tudi razmišljanju, kako komu od tistih, ki so se znašli v stiski, pomagati. Družina mi je zmeraj stala ob strani. Razumeli so, da mi je poslanstvo, ki ga opravljam, v veliko veselje in notranje zadovoljstvo.
Leta 2015 je bil posnet dokumentarni film, ki ga pod naslovom Ogenj, rit in kače niso za igrače najdete v spletnem arhivu Radiotelevizije Slovenije. SNG Maribor je na oder postavilo predstavo Prividi kačjega pastirja. Urška Djukič je skupaj s Francozi ustvarila izjemen kratki animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje, ki je prejel dve najvišji nagradi: Oskarja in Cezarja.

Za menoj je skoraj 1300 literarnih večerov, srečanj in predavanj. Na Youtube najdete več kot deset podkastov. Tudi različnih člankov v medijih ni malo.

Ko je škof Jeglič leta 1909 izdal znamenito ''rdečo knjižico'' za zakonce, so ga takratni liberalci ozmerjali, da je ''pornograf''.
Zgodovina se rada ponavlja in v odnosu do intime in medsebojnih odnosov, so nekateri še zmeraj na tem nivoju. Govorijo mi še kaj hujšega, kot da sem ''pornografinja''.

A dejstvo je, da bodo tudi ti prej ali slej spoznali, da zbirka Ogenj, rit in kače niso za igrače, predstavlja izjemno bogat učbenik, v katerem sleherni najde kakšnega od družinskih ''vzorcev'', ki mu nezavedno in zaradi ''omerte molka'' še danes greni življenje.

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

ŽENSKE, KI SO SE SAME PONUJALE

MM -
Slika
  vir (ta fotka ni fotomontaža, je zapisal B. Požar) Ko je iz š la moja knjiga Mehko kot britev , so se mi za č ele ogla š ati bralci obeh spolov z zgodbami, ki so na prvi pogled zvenele kot iz č asov neko č popularnih »groupijev«. Ka že, da ženske niso bile le žrtve – kot v mojem romanu, znanim osebnostim so se tudi same ponujale. Gospod X X, ki je skoraj 46 let igral v nekem znanem narodno zabavnem ansamblu, je na zelo slikovit način opisal pretep dveh, ki sta se borili za pozornost njihovega kitarista, ki je bil v resnici ''srečno'' poročen, a ju to ni odvrnilo od tega, da bi se mu nastavljali. Več podobnih zgodb sem prebrala tudi v knjigi JOŽETA GALIČA. ''DOBR' SMO GA SRAL''. Spominjam se svojih dijaških let. Vrstnica je bila na smrt zaljubljena v danes že pokojnega kitarista, ki je špilal v takrat zelo znani skupini. Meni se je zdel grd kot smrtni greh, ona pa je njegovo koščeno postavo z umazanimi dolgimi lasmi oboževala. V zameno, ker sem...
Read more »

NOVA FACEBOOK STRAN, KI JE NAMENJENA SAMOZALOŽNIKOM

MM -
Slika
           Število samozaložnikov iz leta v leto bolj narašča Z nekaterimi samozaložniki smo se že pred časom pogovarjali o ustanovitvi društva. A potem smo, žal, ugotovili, da ''društvo'' prinese s seboj kup nepotrebne administracije, predvsem pa stroškov, zato smo se premislili. Zdi se, da je facebook- oblika združevanja, sporočanja, komuniciranja.....ravno pravšnja, saj ni obvezujoča. Še več: vsak, ki želi karkoli povedati, ima zmeraj možnost, da to stori. Istočasna pa je ta stran lahko nekakšna oglasna deska, ki bo sporočala vsem, ki jih bo to zanimalo, če bo kdo od prijateljev izdal novo knjigo. Prav tako bomo lahko skupaj pomagali tistim, ki bodo iskali tiskarja, ilustratorje, lektorje.... Ena od idej je bila, da bi objavljali možnosti za literarne večere, skupne nastope (recimo) pesnikov...? Vsem, ki ste si  na Facebooku ''samozaložniki Slovenije'' izbrali za prijatelja - dobrodošli! Nekaj odgovorov na najbol...
Read more »

KADAR SREČAM TE, MOJE NEKDANJE DEKLE

MM -
Slika
  Dolgo sem zbirala pogum, da bi zapisala svojo zgodbo, pa si nisem upala. Šele, ko sem prebrala Milenino knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače, sem se usedla k pisanju. To sem naredila tudi ob moževi spodbudi, ki pozna vse podrobnosti. Po tem, ko sem zapisala vse, kar sem nosila v sebi, se bolje počutim. Bila sem vesela srednješolka. Moja družina je živela na Bledu, kjer nam nikoli ni bilo dolgčas. Če s prijateljico nisva imeli drugega dela, sva opazovali tuje turiste, zlasti turistkinje, ter občudovali njihova oblačila. Med tednom sem živela v internatu, obiskovala gimnazijo in počela še tisoč postranskih stvari, saj mi je šlo učenje dobro od rok. 15. aprila, bila sem že v 3. letniku, sem na avtobusni postaji v Ljubljani stala v vrsti za krofe. Če se prav spomnim, so jih sami cvrli. Bili so zelo dobri! Ko pridem na vrsto, ugotovim, da nimam dovolj denarja! Če bi kupila krof, bi mi zmanjkalo za avtobus. »Bom jaz častil!« se oglasi za mojim hrbtom. Ozrem se! Za menoj je ...
Read more »