odlomek iz romana MEHKO KOT BRITEV

MM -

 





7. poglavje

Pri Medvedu, na kmečkem turizmu v Žirovnici, so posedli za večjo mizo pod ogromnim rdečim sončnikom na terasi. Iz kuhinje je omamno dišalo po vročih ocvirkih.

Medved si je brisal roke ob predpasnik, medtem ko se jim je približal.

»Z ženo sva pripravila oženjene žgance, domače kislo mleko in telečja jetrca v omaki. Spekla sva tudi ajdov kruh, če vam bo prav?«

Gostje so vneto prikimali.

»Pa ne obotavljajte se preveč, ker smo lačni kot trop volkov!« se je zasmejal Jani.

»Zoran, Robert in Dino pridejo malo kasneje. Upam, da bo tudi zanje še kaj ostalo,« je zaskrbelo Ano.

Izza šanka se je zaslišal smeh.

»Če bi se ta trenutek na dvorišču ustavil avtobus izletnikov, bi jih nahranili, preden bi začeli sitnariti.«

Medved jim je najprej prinesel ta kratkega, pivo in hladno vodo.

»Medtem ko boste čakali, da vam žena postreže z malico, bi vam naša teta rada nekaj povedala. Samo trenutek, da jo pokličem!«

Ženica, ki jo je pripeljal s seboj, se je opirala ob leseno palico. Medved ji je pomagal, da se je usedla na klop, za hrbet pa ji je namestil udobno blazino.

»No, zdaj pa jim povej, kar si zaupala nama z ženo!« jo je spodbudil.

Ženska se je na široko zasmejala s svojimi škrbastimi usti.

»Saj ne vem, če vam bo moja zgodba prišla prav, ampak … Veste, imam težave s srcem, pa sem nekoč odšla v gmajno, da bi nabrala glog. Z menoj je bil tudi Tarzan, naš pes. Kar naenkrat je začel cviliti, nakar še jezno lajati. Nisem se ozirala nanj, bila sem prepričana, da je naletel na ježa in se zbodel ob njegove bodice. Čez čas je pritekel k meni in v gobcu nosil otroške žabice, čisto majhne, takšne, kot jih nosijo dojenčki. Nagonsko, ne da bi razmišljala, sem mu sledila. Ustavil se je pred večjo skalo, a je nisem mogla premakniti. Kasneje sem na ta dogodek pozabila.«

Za mizo so se spogledali.

»Kje ste našli otroška oblačilca? V bližini Matjaževe mize?« je vprašal sodnik Kobe, ko je končno prišel do sape.

Ženička je sunkovito prikimala.

 





 


Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

KADAR SREČAM TE, MOJE NEKDANJE DEKLE

MM -
Slika
  Dolgo sem zbirala pogum, da bi zapisala svojo zgodbo, pa si nisem upala. Šele, ko sem prebrala Milenino knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače, sem se usedla k pisanju. To sem naredila tudi ob moževi spodbudi, ki pozna vse podrobnosti. Po tem, ko sem zapisala vse, kar sem nosila v sebi, se bolje počutim. Bila sem vesela srednješolka. Moja družina je živela na Bledu, kjer nam nikoli ni bilo dolgčas. Če s prijateljico nisva imeli drugega dela, sva opazovali tuje turiste, zlasti turistkinje, ter občudovali njihova oblačila. Med tednom sem živela v internatu, obiskovala gimnazijo in počela še tisoč postranskih stvari, saj mi je šlo učenje dobro od rok. 15. aprila, bila sem že v 3. letniku, sem na avtobusni postaji v Ljubljani stala v vrsti za krofe. Če se prav spomnim, so jih sami cvrli. Bili so zelo dobri! Ko pridem na vrsto, ugotovim, da nimam dovolj denarja! Če bi kupila krof, bi mi zmanjkalo za avtobus. »Bom jaz častil!« se oglasi za mojim hrbtom. Ozrem se! Za menoj je ...
Read more »

ŽENSKE, KI SO SE SAME PONUJALE

MM -
Slika
  vir (ta fotka ni fotomontaža, je zapisal B. Požar) Ko je iz š la moja knjiga Mehko kot britev , so se mi za č ele ogla š ati bralci obeh spolov z zgodbami, ki so na prvi pogled zvenele kot iz č asov neko č popularnih »groupijev«. Ka že, da ženske niso bile le žrtve – kot v mojem romanu, znanim osebnostim so se tudi same ponujale. Gospod X X, ki je skoraj 46 let igral v nekem znanem narodno zabavnem ansamblu, je na zelo slikovit način opisal pretep dveh, ki sta se borili za pozornost njihovega kitarista, ki je bil v resnici ''srečno'' poročen, a ju to ni odvrnilo od tega, da bi se mu nastavljali. Več podobnih zgodb sem prebrala tudi v knjigi JOŽETA GALIČA. ''DOBR' SMO GA SRAL''. Spominjam se svojih dijaških let. Vrstnica je bila na smrt zaljubljena v danes že pokojnega kitarista, ki je špilal v takrat zelo znani skupini. Meni se je zdel grd kot smrtni greh, ona pa je njegovo koščeno postavo z umazanimi dolgimi lasmi oboževala. V zameno, ker sem...
Read more »

EVA IN OČE

MM -
Slika
    Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalk...
Read more »