NAMIG ZA BRANJE

MM -

 


Namig za branje: Milena Miklavčič: Mehko kot britev


Zadnja leta pogosto prebiram literarna dela svojih prijateljev, s katerimi si svoja dela pogosto tudi izmenjamo. Ena od takih je tudi moja večkratna gostja televizijskih oddaj Milena Miklavčič, s katero sva bila pred leti tudi sodelavca na portalu Javnost.si, pri tedniku Reporter, kjer je ona še vedno kolumnista, in zadnji dve leti pri tedniku Domovina. Prebirati dela tistih, ki jih poznaš, z njimi kdaj tudi poklepetaš, je nekaj čisto drugega, kot prebirati dela avtorjev, ki jih poznaš le prek njihovih del ali kakšnega intervjuja, ki ga o njem objavi ta ali oni medij.

Preden sem prvič na televiziji ETV gostil Mileno Miklavčič, sem prebral prva dva dela njene zbirke Ogenj, rit in kače niso za igrače. Kasneje sem prebral tudi preostale dele iz te zbirke (peti me še čaka) in se lotil tudi nekaj njenih knjig za otroke. Tokrat pa sem se lotil njenega zadnjega (to besedo nerad zapišem, ker verjamem, da to ni njeno zadnje literarno delo) romana z naslovom Mehko kot britev, ki ga lahko kupite kar pri avtorici.

Doslej sem prebral kar nekaj kriminalnih romanov slovenskih avtorjev, denimo od Avgusta Demšarja, Tadeja Goloba, do bratov dvojčkov Igorja in Borisa Karlovška in še od nekaterih drugih. Morebiti je delo Milene Miklavčič nekoliko drugačno od kriminalnih romanov prej omenjenih avtorjev. Ne gre toliko za klasični kriminalni roman, kjer bi se najprej srečali s kakšnim ropom, umorom, posilstvom, mafijsko družbo itd., kar bi nato denimo raziskoval kakšen policijski inšpektor ali detektiv. Prej gre za raziskovanje ali vpogled v našo krvavo preteklost. Glede na avtoričino odlično poznavanje naše ne tako daljne preteklosti, kar je opisala v prej omenjeni zbirki Ogenj, rit in kače niso za igrače, je potemtakem čisto logično, da se je tokrat pisateljica na osnovi pričevanja lotila še pisanja romana, o katerem teče beseda. Kakopak se tudi tu vse skupaj začne klasično, z umorom, pravzaprav z najdbo okostij v vasici Žagarije, kar v naslednjih tednih pred tem mirno vas prestavi v višje prestave…

Pisateljica nas spretno in na zanimiv način popelje v čase nekdanje Jugoslavije, kjer so se v takratni visoki družbi dogajale mnoge nečednosti. V prvi vrsti svingerske zabave, posilstva, prodaja otrok, ki so jih rodile posiljene ženske, in tudi umori. Opisuje žalostne in predvsem tragične usode žensk, ki so bile prisiljenje v prodajo svojih teles pohotnim političnim veljakom in mogočnežem doma in čez mejo pa tudi znanim obrazom iz sveta estrade, ki so se zbirali ob koncu tedna pri lokalnem zdravniku. Kriminalistom, ki raziskujejo, komu pripada najdeno okostje, se le počasi razkrivajo dogodki, o katerih se je v vasi dolga leta molčalo. Za molk so bili nekateri celo plačani, tudi grozili so jim, če bi kdo poskušal kaj povedati ali razkriti. A na koncu resnica vedno pride na dan. Vendar pa nas pisateljica vse do zadnjega poglavja pušča v radovednosti in razmišljanju okrog temeljnega vprašanja, kaj je pripeljalo do umora in kdo je tisti ali tista, ki je kriv/a, da se je pred mnogimi leti v tej vasi zgodil umor, pravzaprav dva. Ocena, kdo je bolj žrtev in kdo bolj krvnik pa je prepuščena vsakemu od nas. Nič se ne zgodi brez razloga.

Še namig: morebiti bi bilo dobro po tem pisateljičinem delu posneti kakšno televizijsko nanizanko. Nič manj zanimiva ne bi bila kot denimo kakšna, ki je bila posneta po kriminalnih romanih Demšarja ali Goloba.



Naročilo:

pri avtorici, Mileni Miklavčič (prejmete s posvetilom in podpisom) na mail: jutri2052@gmail.com

na spletu PRIMUS

ali v

kateri koli knjigarni v SLO

Komentarji

  1. Milena dante15. julij 2025 ob 06:01

    Pozdrav prijatelju, moje ime je Isabel Ethan, liječnica sam i imam 43 godine. Molim vas pročitajte moje istinito životno svjedočanstvo, imam pozitivnu namjeru da će ove informacije pomoći nekome tko čita ovaj članak da u roku od dva dana obnovi narušeni brak i povrati izgubljenu ljubavnu vezu. Nakon godina veze s Ethanom, on je prekinuo sa mnom, učinila sam sve što sam mogla da ga vratim da me voli, ali sve što sam učinila bilo je uzalud, toliko sam ga željela zbog ljubavi koju imam prema njemu, tražila sam od njega obećanja, obećavala sam mu sve što sam imala, ali on je odbio. Objasnila sam problem kolegici na poslu i ona mi je predložila da se radije obratim ljubavnom čarobnjaku koji bi mi mogao pomoći uzvratiti njegovu ljubav, ali ja sam tip osobe koja nikada nije mislila da ljubavne čarolije postoje ili djeluju, nisam imala drugog izbora nego isprobati. Poslala sam e-mail na kanal čarobnjaka i on mi je prije tri dana rekao da nema problema, sve će biti u redu, da će se moj bivši vratiti prije tri dana, bacio je dio ljubavne čarolije u zrak i iznenađujuće, drugi dan je bio oko 3:00 ujutro. Bivši ljubavnik me nazvao na mobitel, bila sam toliko iznenađena da sam se javila na telefonski poziv i sve što je rekao bilo je da mu je jako žao zbog svega što se dogodilo i da želi da mu se vratim jer me toliko voli. Bila sam toliko sretna i tako smo počeli sretno živjeti zajedno. Na ovaj način ga možete kontaktirati ako vam je potrebna pomoć, možete ga kontaktirati na ovu adresu e-pošte: drapata4@gmail.com ili ga kontaktirati na WhatsAppu / Viberu s ovim brojem: (+447307347648).

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

KADAR SREČAM TE, MOJE NEKDANJE DEKLE

MM -
Slika
  Dolgo sem zbirala pogum, da bi zapisala svojo zgodbo, pa si nisem upala. Šele, ko sem prebrala Milenino knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače, sem se usedla k pisanju. To sem naredila tudi ob moževi spodbudi, ki pozna vse podrobnosti. Po tem, ko sem zapisala vse, kar sem nosila v sebi, se bolje počutim. Bila sem vesela srednješolka. Moja družina je živela na Bledu, kjer nam nikoli ni bilo dolgčas. Če s prijateljico nisva imeli drugega dela, sva opazovali tuje turiste, zlasti turistkinje, ter občudovali njihova oblačila. Med tednom sem živela v internatu, obiskovala gimnazijo in počela še tisoč postranskih stvari, saj mi je šlo učenje dobro od rok. 15. aprila, bila sem že v 3. letniku, sem na avtobusni postaji v Ljubljani stala v vrsti za krofe. Če se prav spomnim, so jih sami cvrli. Bili so zelo dobri! Ko pridem na vrsto, ugotovim, da nimam dovolj denarja! Če bi kupila krof, bi mi zmanjkalo za avtobus. »Bom jaz častil!« se oglasi za mojim hrbtom. Ozrem se! Za menoj je ...
Read more »

ŽENSKE, KI SO SE SAME PONUJALE

MM -
Slika
  vir (ta fotka ni fotomontaža, je zapisal B. Požar) Ko je iz š la moja knjiga Mehko kot britev , so se mi za č ele ogla š ati bralci obeh spolov z zgodbami, ki so na prvi pogled zvenele kot iz č asov neko č popularnih »groupijev«. Ka že, da ženske niso bile le žrtve – kot v mojem romanu, znanim osebnostim so se tudi same ponujale. Gospod X X, ki je skoraj 46 let igral v nekem znanem narodno zabavnem ansamblu, je na zelo slikovit način opisal pretep dveh, ki sta se borili za pozornost njihovega kitarista, ki je bil v resnici ''srečno'' poročen, a ju to ni odvrnilo od tega, da bi se mu nastavljali. Več podobnih zgodb sem prebrala tudi v knjigi JOŽETA GALIČA. ''DOBR' SMO GA SRAL''. Spominjam se svojih dijaških let. Vrstnica je bila na smrt zaljubljena v danes že pokojnega kitarista, ki je špilal v takrat zelo znani skupini. Meni se je zdel grd kot smrtni greh, ona pa je njegovo koščeno postavo z umazanimi dolgimi lasmi oboževala. V zameno, ker sem...
Read more »

EVA IN OČE

MM -
Slika
    Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalk...
Read more »