bo prišel za Oskarjem še Cezar?

 



Film slovenske režiserke nominiran za cezarja

Urška Djukić je v odzivu za STA na nominacijo za cezarja poudarila, da gre za velik kompliment tako za avtorsko ekipo kot slovenski film in jezik. Kot je še dodala, je prvič v zgodovini, da se je slovenski film povzpel tako visoko v “tej filmski meki”.

“Hkrati to potrjuje, da je obravnavana tema filma Babičino seksualno življenje univerzalna resnica, o kateri je treba govoriti, in se boriti proti vsem tovrstnim zlorabam žensk, ki se dogajajo tudi danes,” je še zapisala slovenska režiserka že večkrat nagrajenega animirano-dokumentarnega filma, ki je nastal v slovensko-francoski koprodukciji.

Urška Djukić, ki se podpisuje tudi pod scenarij in montažo Babičinega seksualnega življenja, je še spomnila, da Francozi veljajo za izumitelje filma in imajo poseben status v filmski industriji, saj imajo dva največja filmska festivala na svetu, Cannes in Clermont Ferrand, ter na leto namenijo več kot 900 milijonov evrov za filmsko produkcijo in posnamejo več kot 300 celovečernih filmov ter več kot 8.000 kratkih filmov letno.

“To, da je naš kratki film, ki je v prvi vrsti slovenski in narejen v slovenskem jeziku, nominiran med tri kratke filme za najvišjo francosko nagrado cezar francoske filmske akademije, je ogromen kompliment tako za našo avtorsko ekipo kot za slovenski film in slovenski jezik,” je še zapisala za STA.

V omenjeni kategoriji se poleg Babičinega seksualnega življenja za cezarja poteguje še Caline avtorice Margot Reumont in Noir-soleil animatorke Marie Larrive.

Babičino seksualno življenje je sicer decembra lani prejel evropsko filmsko nagrado za najboljši kratki film.

Pred tem je bil z glavno nagrado nagrajen na 52. filmskem festivalu v finskem mestu Tampere in nagrado za najboljši animirani film v tekmovalni kategoriji evropskih filmov na mednarodnem festivalu kratkega filma Go Shor na Nizozemskem. Za najboljši film je bil razglašen tudi na festivalu animiranega filma FAB v Berlinu.

Babičino seksualno življenje popelje gledalca na kratek izlet v zgodovino intimnosti podeželske babice, ki povzema odnos, v katerem so bile ženske v prvi polovici 20. stoletja pod streho strogih cerkvenih naukov in splošnih družbenih konvencij razumljene kot objekt za potešitev spolne sle svojih mož.

Navdih za film je avtorica črpala iz pričevanj žensk, ki jih je Milena Miklavčič zbrala v knjigi Ogenj rit in kače niso za igrače. Scenarij za film sta napisali režiserka, ki je film tudi zmontirala, in Maria Bohr.

vir





Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

SODOMA IN GOMORA

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH