JUTRI 2052

knjiga Ogenj, rit in kače niso za igrače je edina v slovenskem prostoru, ki skozi zgodbe, povedane ''iz prve roke'' pripoveduje o nekem času, ki ga sicer skoraj ni več, o njem pa, žal, prav zaradi molka, ki ga gojimo okoli intimnih odnosov, vemo zelo zelo malo..... ***** Lucija (1922): »Oče je prišel zvečer v hišo in na poseben način pogledal mamo. Ta je odkimala in se skrivala med otroki. Potem je odšel ven, se vrnil z gajžlo in udaril po njej. Izmikala se je, kolikor se je dalo, potem pa je v želji, da zavaruje otroke, zbežala proti kozolcu ali še dlje. Toliko časa sta tekala drug za drugim, dokler se nista upehala. Očeta je verjetno gnala strast, v mami pa je bilo polno strahov pred ponovno nosečnostjo. Oče je med tekom na mamo nekaj časa kričal in jo zmerjal, nekaj časa jo je prosil. Na koncu je zmeraj zmagal in dosegel svoje. Ko sem bila starejša, sem večkrat slišala sosedo, ki je rekla moji mami: 'Kako si ti neumna. Ulezi se in mu nastav...

PONOSNA.  Konzorcij. Te dni. Tisti, ki še nikoli ni prehodil strme in težke poti od Žirov pa do te izložbe, si ne more niti predstavljati, kako to je. Ko si skoraj sam za vse, pa ti vseeno uspe. 🙃 🙃 🙃   LAHKO JU NAROČITE TUDI NA POVEZAVI   https://goo.gl/1qx5mf knjiga Ogenj, rit in kače niso za igrače je že 4. leto zapored uvrščena med najbolj brane knjige. In- tudi med najbolj izposojene! Koliko jih je, da bi jih doletela podobna čast? NAJBOLJE UVRŠČENA 2018

Milena Miklavčič · Petek, 08. februar 2019 Spoštovani in spoštovane, Ko sem pred štirimi leti v zelo kriznih časih prevzel mandat, sem obljubil, da bom naredil vse, da se bo stanje v slovenski kulturi spremenilo na bolje. Mislim, da se je to res zgodilo. Predvsem je pomembno to, da kulturniki nič več ne jamramo! Raje smo zavihali rokave in začeli premikati bregove! Želimo namreč, da ponovno postanemo sol naroda, njegova avantgarda, da postanemo gonilna sila, ki bo pomagala povleči razmajan slovenski voz z začetkov 20. stoletja v enaindvajseto! Tako konkretno kot tudi ideološko! Ob nastopu mandata sem najprej pregledal finance, ki so namenjene kulturi. Veste, teh, ki so bile namenjene kulturi, ni bilo malo, zato me je zanimalo, kam vse ponikne denar, da ga na koncu ne ostane niti za najnujnejše.  Sestal sem se s predsednikom vlade, ki mi je pozorno prisluhnil. Strinjal se je z menoj, da je treba prevetriti kulturo nasploh, tudi Kulturno...

Pogosto mi rečejo, da so zgodbe iz mojih knjig ''samo žalostne''. To sploh ni res! Vsaka zgodba pripoveduje o neki preizkušnji, ki jo je pripovedovalec/ka v življenju doživel/a! Pred in po njej so lahko živeli čisto spodobno in veselo in srečno življenje! Predstavljate si, da bi – ko bi stopili v prepolno ordinacijo pri zdravniku – dejali, da je Slovenija ''polna'' bolnikov, da ''zdravih'' sploh ni več! Pa ni tako, kajne? Ko se bolniki – eni prej, drugi malo kasneje- opomorejo, so spet zdravi! Enako je s tistimi, ki doživijo kaj hudega!  Prej in potem so lahko celo segali po zvezdah! Veseli bodimo, da so v sebi začutili željo, da se izpovedo! In le želijo deliti svoje izkušnje z drugimi, da ne bodo, če se jim zgodi kaj podobnega, bolj previdni? Sprašujejo me tudi, zakaj ne pišem zgodb o srečnih ljudeh? Mar niso najbolj srečni tisti- z izkušnjami? Ljudi, ki bi jim bilo dano , da ji...