GOVOR PREDSEDUJOČEGA NA PREŠERNOVI PROSLAVI (2030)

Spoštovani in spoštovane,
Ko sem pred štirimi leti v zelo kriznih časih prevzel mandat, sem obljubil, da bom naredil vse, da se bo stanje v slovenski kulturi spremenilo na bolje.
Mislim, da se je to res zgodilo.
Predvsem je pomembno to, da kulturniki nič več ne jamramo! Raje smo zavihali rokave in začeli premikati bregove! Želimo namreč, da ponovno postanemo sol naroda, njegova avantgarda, da postanemo gonilna sila, ki bo pomagala povleči razmajan slovenski voz z začetkov 20. stoletja v enaindvajseto! Tako konkretno kot tudi ideološko!
Ob nastopu mandata sem najprej pregledal finance, ki so namenjene kulturi. Veste, teh, ki so bile namenjene kulturi, ni bilo malo, zato me je zanimalo, kam vse ponikne denar, da ga na koncu ne ostane niti za najnujnejše. 
Sestal sem se s predsednikom vlade, ki mi je pozorno prisluhnil. Strinjal se je z menoj, da je treba prevetriti kulturo nasploh, tudi Kulturno ministrstvo.
Po škandalu z odstavljenim ministrom, ki smo mu bili priča, smo imeli veliko srečo, saj so poslanci potrdili novega, ki ni član nobene politične stranke, je pa mlad, zazrt v prihodnost, poln idej, inovativen, deloven, z nemalo posluha za kulturo in njen napredek. 
Proučili smo zaposlene in ugotovili, da jih od 150 dela manj kot polovica. Na koncu jih je ostalo 40, druge pa smo prezaposlili na druga delovna mesta, kjer bodo morali, če jih bodo želeli obdržati, pokazati več delovne storilnosti. Moram reči, da je bilo ta oreh težko streti, saj so nas ovirali lobiji na vsakem koraku. Pomagali so si z mediji in malo je manjkalo, pa bi po krivici ostali brez ministra, celo brez vlade.
Kulturno ministrstvo nam je z novo, osveženo ekipo pomagalo pri iskanju finančnih virov v različnih skladih EU in tudi zaradi njih je imela slovenska kultura v zadnjih 3 letih na voljo skoraj 1.700.000 evrov svežega evropskega denarja, ki smo ga koristno unovčili.
Del sredstev smo namenili obnovi kulturnih domov po številnih slovenskih mestih, od Lendave do Pirana. V njih so dobili svoje prostore amaterski gledališčniki, številna literarna društva, društva likovnih umetnikov in ostali, ki se ukvarjajo še s kakšnimi drugimi kulturno obarvanimi dejavnostmi. Mnoge kulturne domove tudi z zunanjih sten krasijo freske, mozaiki in druge umetniške stvaritve.
Obnovili smo stavbo Društva pisateljev, enako smo storili tudi z lokalom, ki že drugo leto zapored gosti umetnike tako iz Slovenije kot iz tujine. Odkupili smo starejšo vilo v Rožni Dolini in jo spremenili v manjša stanovanja. Vila pa je namenjena pisateljem iz vsega sveta, ki lahko pri nas pišejo, obenem pa tudi sodelujejo na različnih kulturnih prireditvah. Trenutno 8 slovenskih pisateljev gostuje na Novi Zelandiji, Škotski, Kanadi in v Argentini, kjer pišejo. 
Uspeli smo še na nekem drugem področju: na Filmskem skladu smo se dogovorili, da najboljši režiserji posnamejo najprej film, ki bo postal ne le slovenska, temveč tudi svetovna uspešnica. Iz denarja, ki se bo natekel na račun sklada, pa bodo lahko potem te-isti režiserji snemali tudi umetniške filme za lastno dušo in za vrhunski okus filmskih sladokuscev.
Nad uspehom Filmskega sklada- mimogrede- film ''Ni še konec sveta'', je lani prejel tudi Oskarja za stransko vlogo-je bilo navdušeno tudi Društvo pisateljev. Na izrednem sestanku so ugotovili, da je nenehno jamranje - jalovo, da se morajo tudi pisatelji odlepiti od cankarjanstva in stopiti v novo ero. Slovenski bralci so lani, denimo, dobesedno ponoreli ob treh uspešnicah, naklada le-teh je skočila v nebo. Samo roman ''Danes ali nikoli'', ki je bil preveden v kar sedem svetovnih jezikov, pa je bil prodan v več milijonskih nakladah! 
S skupnimi močmi smo dosegli, da se je Rog podrl do tal, tam pa smo tudi s pomočjo sredstev EU v zadnjem letu zgradili ''Kulturno vas''. Vsaka država EU skupnosti je še dodatno prispevala denar za ''svojo'' stavbo, kar daje vasi še dodaten mik in čar. V njej se odvijajo simpoziji, delavnice, prihajajo umetniki z vsega sveta, da z nami delijo svoje znanje in izkušnje.
Z nemalo truda nam je uspelo obnoviti tudi Dramo, operno hišo, številne galerije, Cankarjev dom. 
Državljani ste vsa štiri leta z nemalo nejevere opazovali naše početje. Ko ste spoznali, da se je slovenska kultura začela počasi postavljati na svoje noge, daleč stran od davkoplačevalskih žepov, ste na nas začeli gledati z večjim spoštovanjem.
Zavedamo se, da smo Slovenci umetniški narod. Od lani se lahko pohvalimo z agencijo, ki širom sveta išče priložnosti za pisce knjig, za ilustratorje, za arhitekte, glasbenike, oblikovalce…
Mnogi so našli obilen kos kruha na tujih tržiščih. 
Lahko se pohvalimo, da slovenska kultura v mojem mandatu prekarstva ne pozna več. 
Vse našteto in še marsikaj drugega smo dosegli z lastno domišljijo, pametjo, ustvarjalnim delom, s povezovanjem, z iskanjem novih poti.
Žal je ostalo v kulturi še veliko zatohlosti, veliko starih manir, veliko želja vedriti nekje v preteklosti, jamrati in nadlegovati državno blagajno, naj nam da še več in več, a kot že rečeno- naredil bom vse, da se takšna preživeta in zaprašena praksa v slovenski kulturi ne bo nikoli več ponovila!
Ponosen sem, da smo osvojili najprej vaša srca, spoštovani ljubitelji kulture, ponosen sem pa tudi, da osvajamo svet, da je postala kultura eden od prečudovitih izvoznih ''artiklov'', ki vsak dan znova ponese glas o slovenskem človeku, predanem umetnosti, širom po svetu.
Ponosno zapojmo- in to v en glas- Zdravico, ponosni na svoje korenine, na slovenstvo! Ponosni na velika imena preteklosti od Prešerna do Cankarja!
Ponosni na domovino, ki jo varujmo kot punčico svojega očesa!
Lep in vesel praznik Kulture vam želim! 
ŠE ENO RAZMIŠLJANJE 

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

SODOMA IN GOMORA

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH

Življenje je polno modrosti