Radodajke nekoč in danes

Mladi, ki so šli skozi intenzivno pralnico možganov našega javnega šolstva, so prepričani, da v socializmu ni bilo ne radodajk, še manj klošarjev. Pa so bili in niti jih ni bilo tasko malo! Preberite odlomek iz zgodbe, ki mi jo je zaupal nekdanji ‘’mož postave’’.

*****

V naši stolpnici so se naselile Ukrajinke. V VII. etaži bloka, kjer imava stanovanje tudi midva z ženo, se je neka družina odselila. Svoje stanovanje, ki je sosednje našemu, so oddali v najem podnajemniku, ki naj bi bil zaposlen na nekem Ministrstvu.

Na stara leta sva bila z ženo- hočeš nočeš vsaj z ušesi in očmi ''soudeležena'' pri »mobi seksu«.

Včasih smo za tovrstno dejavnost uporabljali čisto druga imena. Danes govorijo o masaži celega telesa, vendar, kolikor se jaz razumem, je tu v igri čisto navadna kurbarija.

Nekdaj so fantje hodili na »fuk patruljo« le zvečer. Mobi seks pa poteka sredi belega dne.

Moderni časi, moderni izrazi, moderne navade!?

S sosedi, ki to dejavnost izvajajo, imamo skupno predsobo, ki jo zaklepamo. Tudi tipki za hišna zvonca sta skupaj na podboju vežnih vrat.

Skozi dan se je v sosednjem stanovanju zvrstilo približno deset (10) strank. V »ordinaciji« naj bi bili stalno zaposleni po dve »maserki«, ob »konicah« pa sta dobivali dodatno pomoč. Najemnik stanovanja , »lastnik« bordela, me je zaprosil, da v času »obratovanja« njegovega »masažnega salona« ne bi zaklepal vežnih vrat. To svojo prošnjo je utemeljil z dejstvom, da stranke nimajo ključa, pa tudi spodobi se ne, da bi »njegove« hostese v »delavnih« oblekah hodile odklepati vrata vsakemu gostu posebej.

Nekajkrat sva z ženo predsobo zaklenila.

Moč navade?

Šele takrat sem razumel, kaj pomeni, če je stiska »zelo huda«. Pri nekaterih je bilo celo tako hudo, da je z eno roko držal mobilni telefon in klical »pomoč«, z drugo pa se je držal za mednožje. Nekega dne, ko so bila vrata zaklenjena, je »potrebnež« v svoji vnemi pomotoma pozvonil na naš hišni zvonec.

Ko sem prestrašenemu obiskovalcu odprl vrata, je moja pojava, ki je spominjala na starega »Gargamela«, sprožila pravo paniko. Vprašal sem ga, kaj želi, pa se je samo zazrl v mojo plešo, prebledel in pobegnil kar po stopnicah, saj ni imel časa čakati na dvigalo. Ničesar hudega nisem storil temu človeku, razen, da je morda mislil, da sem nekakšna »Puf Muti« v masažnem salonu.? Sam bog bi to vedel?

Po naravi z ženo nisva pretirano »firbčna«. Včasih pa človeka le premami radovednost. Zlasti, ko nenavadni obiskovalci zvonijo na najin hišni zvonec. Takrat pogledava skozi steklo na vratih. Nekega dne sem je obiskovalec prišel na obisk v »masažni salon« z veliko pizzo v roki. Nič posebnega.

Naročiš in prinesejo ti na dom. Po želji. Stvar je postala zanimiva šele tedaj, ko je prinašalec pizze ostal v »salonu« in se tam zadržal več, kakor je potrebno za normalno plačilo pizze. Iz tega sem sklepal, da so mu dekleta morda pizzo plačala v naturalijah - »pico za pizzo« ?

Jaz se sicer na tovrstne tarife ne spoznam. Sklepam pa, da je pica vseeno dražja od pizze?

Kdo bi vedel? Zato nočem nobenega obsojati ali delati nedokazljivih sklepov.

Spomnil pa sem se na tistega čevljarja, ki je neki fini in zelo dostojni gospe popravil pete na njenih salonarčkih. Ko je prevzela popravljene čevlje, je povprašala po računu. Čevljarček pa ji je zvito in dvoumno odgovoril: »Če bo kaj, ne bo nič. Če pa ne bo nič, bo pa pet soldov«?

Kako je bilo s tem plačilom pri čevljarju, naša vaška kronika ni zapisala.

Skratka, v predsobi so si odjemalci »masažnih« uslug kar podajali kljuko vrat. Bili so oni v delovnih oblekah s sosednjega gradbišča in taki v zlikanih hlačah, beli srajci s kravato ter v močno ošiljenih šulnih. Videti je bilo, da so »maserke« polno zaposlene in, da je na delu tudi »sezonska delovna sila«.

Danes, 27. 02. 2008. je bila v našem bloku policijska racija.

Že zjutraj je prišlo osem (8) policistov, civilistov in v uniformi, da bi pri sosedih opravili hišno preiskavo.

Ker je bilo vse zaklenjeno, so razbijali po vratih in zvonili tudi na najin zvonec. Žena jim je odprla kar v pižami. Policist se je opravičil za nadlegovanje, žena pa mu je pojasnila, da je stanovanje pri sosedih prazno, ker »masažni salon« običajno posluje šele po deveti dopoldan.

Tudi v času mojega uniformiranega službovanja, smo opravljali podobne akcije, vendar je običajno kar en sam miličnik v svojem okolišu »pospravil« kurbetine, klošarje, potepuhe in klateže, berače in druge » sumljive« osebe, ki bi s svojim vedenjem lahko motile javni red. To se je sicer dogajalo zelo redko kdaj. Običajno ob obiskih visokih tujih državnikov.

Takrat pa zato, da ne bi prišlo do kakšnega napačnega, hm, hm »tolmačenja« s strani tujih obiskovalcev. Socializem bordelov pač ni poznal in kakšen nepoučen tujec bi si, če bi naletel nanj, lahko celo ustvaril sliko, da tudi kupleraji sodijo v samoupravljanje.

Predstavljate si tudi našo miličniško grozo, da bi prišel v stik s klošarjem, ki bi imel v roki steklenico »Grajske črnine« in bi, kakšna katastrofa, tega našega visokega gosta prosil za»ubogajme«!?! Socializem tega ne bi zlahka prenesel!

Ali pa da bi kakšna »pokvarjena deklina« na kakšnih stopnicah sredi mesta »ponujala« svoja zajetna bedra temu visoko cenjenemu tovarišu, pardon -gospodu? Kakšen samoupravni socializem pa bi potem to sploh bil??.

Zato je bilo potrebno zgoraj opisane osebke »pospraviti« za čas takega obiska, oziroma za vsaj 24 ur.

Današnja akcija, ki je zahtevala 8 policistov, je bila brez učinka. Popoldan je »posel« onkraj stene najinega stanovanja že potekal normalno. Šumenje vode v kopalnici se je slišalo v enakomernih presledkih, odvisno od prihoda in odhoda stranke.

In še anekdota iz tistih mojih, kar precej starih časov.

Neka prostitutka sredi Ljubljane je vedno delala težave, kadar je bilo treba z miličnikom na postajo. Slekla se je do golega in ni hotela nikamor. Zato so se vsi starejši miličniki izogibali temu opravilu. Moj prijatelj,komandir je v neki taki akciji poslal po že omenjeno dekle mladega pripravnika. Naročil mu je, da mora žensko pripeljati na postajo za vsako ceno, vsak njen odpor pa mora odločno, hm, ignorirati. Čez nekaj časa je miličnik v spremstvu dekleta in v splošno presenečenje, poročal komandirju, da je nalogo opravil. Na vprašanje, kako mu je uspelo, je mlad miličnik strumno odgovoril: » Kakor ste ukazali, tovariš komandir. Ko se je slekla, sem jo ignoriral. In to kar dvakrat! Potem je čisto mirno šla z menoj«.

Danes, dne 16. 04. 2008. je »masažni« salon menjal lokacijo. Odšli so neznano kam.

Le lastnik se je javil in mi izročil novo ključavnico skupnih vežnih vrat s prošnjo,naj jo zamenjam. Zamenjal sem jo. V sosednjem stanovanju pa je vsaj začasno zavladal mir.