4. oktobra Pr' Bukovc!

-

Komentarji

  1. Anonimni28. junij 2023 ob 00:52

    Lep pozdrav vsem. Moje ime je Maryam Ali iz Maroka. Vendar živim v Ljubljani, glavnem mestu Slovenije, videla sem komentarje ljudi, ki so že najeli posojilo pri kreditnih institucijah; In potem sem se odločil, da se prijavim pri njih in že po nekaj dneh sem potrdil svoj račun 70.000 evrov na svojem računu, ki sem ga zahteval. To je res odlična novica. Vsakemu, ki potrebuje posojilo, priporočam, naj pošlje e-pošto na {loancreditinstitutions00@gmail.com} ali njegovemu agentu WhatsApp: +393512114999 Vesel sem, da sem dobil posojilo

    OdgovoriIzbriši
  2. Lim Junn Hwa25. maj 2025 ob 09:30

    Nama saya Lim Junn Hwa, dan saya ingin berbagi pengalaman saya menerima pinjaman dari Helen Wilson setelah menghadapi kemunduran finansial berulang kali dan ditipu beberapa kali.

    Selama berbulan-bulan, saya berjuang untuk menemukan pemberi pinjaman yang dapat dipercaya. Saya telah menjadi korban penipuan daring dan skema penipuan yang menguras tabungan saya, membuat saya putus asa dan tidak punya pilihan. Rasanya seperti setiap langkah maju mengarah pada dua langkah mundur, dan saya kehilangan harapan.

    Kemudian saya bertemu Helen Wilson, yang tidak hanya menawarkan pinjaman tetapi juga memberikan dukungan dan pengertian yang sangat saya butuhkan. Sejak awal, Helen bersikap profesional, transparan, dan penuh kasih sayang. Dia meluangkan waktu untuk memahami situasi saya, dan yang terpenting, dia membantu saya membangun kembali kondisi keuangan saya tanpa takut ditipu lagi.

    Berkat bantuan Helen, saya dapat melunasi utang dan kembali ke jalur yang benar. Komitmennya untuk membantu saya keluar dari situasi sulit sungguh merupakan berkah. Saya benar-benar bersyukur atas kebaikannya dan kesempatan yang diberikannya kepada saya untuk mendapatkan kembali kendali atas hidup saya.

    Jika Anda mencari seseorang yang dapat dipercaya dan diandalkan, saya sangat merekomendasikan Helen Wilson. Dia tidak hanya menawarkan bantuan keuangan—dia menawarkan kesempatan kedua.

    Hubungi Helen Wilson melalui email (helenwilson719@gmail.com) atau
    WhatsApp +447437865082 jika Anda membutuhkan pemberi pinjaman yang sah untuk mendapatkan pinjaman.

    Terima kasih, Helen, karena telah percaya dan membantu saya ketika saya hampir menyerah
    Lim Junn Hwa
    hwalinjunn@gmail.com

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

KADAR SREČAM TE, MOJE NEKDANJE DEKLE

-
Slika
  Dolgo sem zbirala pogum, da bi zapisala svojo zgodbo, pa si nisem upala. Šele, ko sem prebrala Milenino knjigo Ogenj, rit in kače niso za igrače, sem se usedla k pisanju. To sem naredila tudi ob moževi spodbudi, ki pozna vse podrobnosti. Po tem, ko sem zapisala vse, kar sem nosila v sebi, se bolje počutim. Bila sem vesela srednješolka. Moja družina je živela na Bledu, kjer nam nikoli ni bilo dolgčas. Če s prijateljico nisva imeli drugega dela, sva opazovali tuje turiste, zlasti turistkinje, ter občudovali njihova oblačila. Med tednom sem živela v internatu, obiskovala gimnazijo in počela še tisoč postranskih stvari, saj mi je šlo učenje dobro od rok. 15. aprila, bila sem že v 3. letniku, sem na avtobusni postaji v Ljubljani stala v vrsti za krofe. Če se prav spomnim, so jih sami cvrli. Bili so zelo dobri! Ko pridem na vrsto, ugotovim, da nimam dovolj denarja! Če bi kupila krof, bi mi zmanjkalo za avtobus. »Bom jaz častil!« se oglasi za mojim hrbtom. Ozrem se! Za menoj je ...
Preberite več

EVA IN OČE

-
Slika
    Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalk...
Preberite več
-
Slika
    KAKO VEŠ, KDAJ PRIDE ČAS, DA SE UMIRIMO? Ko sva se z Damjanom prvič srečala, bilo je to leta 2001, enkrat pomladi, je ravno kupoval novo stanovanje. Jezil se je, ker se v Sloveniji ne more človek na nobenega zanesti, ker je vse tako drago in ker je povsod sama barabija. Vse življenje se je potepal po svetu. V nekem pretepu, tik za avstrijsko mejo, so mu zbili vse zobe, od takrat mora nositi protezo, to pa je edina stvar, ki mu gre na živce. Če bi bil bolj vztrajen pri študiju, bi bil lahko arhitekt, tako pa se mu ni ljubilo sedeti pri knjigah, in je raje gradil hiše in mostove. Koliko gradbišč je zamenjal, ne more niti prešteti. »Samo po tem jih ločim med seboj, kakšno hrano smo jedli,» se zasmeje in mi potem, ko vidi moj nejeverni pogled, razloži, da je hrana na gradbiščih, kjer so v glavnem sami moški, bistvenega pomena. »Na gradbiščih, zlasti v muslimanskih državah, nikoli ne dobimo na mizo svinjskega mesa. Samo piščanca in ribo. In če   pošten Gorenjc,...
Preberite več