nekaj besed o Ognju, riti in kačah

-


 (Otroci in sestra starega ata Luke, o kateerem tudi pišem v knjigi.)


 Med prazniki smo se o knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače veliko pogovarjali. 

Nekateri so bili ob branju pretreseni, ker niso mogli doumeti, da je bilo življenje nekoč tudi v resnici tako kruto, ko so ga preko izpovedi brali v knjigi.
Tisti, ki stare čase še pomnijo, trdijo, da je bilo včasih še veliko huje….
Žal mnogi, ki so raziskovali preteklost, niso našli dovolj poguma, da bi prisluhnili tudi pripovedim o spolnosti.
*
Nekoč ni bilo na razpolago nikakršnih informacij o moškem in o ženski, o njunih spolnih organih, delovanju le-teh. Knjige o medsebojnih odnosih niso obstajale, bognedaj o intimi. Škof Jegčič je, na primer, napisal nekaj priročnikov, ki so bili polni moralnih naukov in prepovedi, žal pa so nekateri od njih vzbudili v krščanskih krogih nemalo zgražanja zaradi – ne boste verjeli - ''svobodomiselnosti''.
Tako nekje piše:''Združitev naj se izvrši kar mogoče sramežljivo. Mož naj se ne dotikuje žene na ''tem delu'', ker je nespodobno, in bi mogel ženo tam pokvariti.''
Ko so kasneje knjižice prevedli v tuje jezike, med drugim v francoščino, so ga Francozi obdolžili, da je ''pornograf''.
*
Ko beremo knjigo Ogenj, rit in kače, moramo pozabiti na čas, v katerem živimo.
Obdobje med leti 1900 in 1965, ki ga opisujem, je bilo drugačno, vanj se je potrebno vživeti in ga poskušati razumeti takšnega, kot ga predstavljam skozi zgodbe.
*
Ljudje so bili nekoč po eni strani polni strahu pred grehom, po drugi strani je v njih ''vrel'' nagon.
Ženska je bila največja žrtev, saj se je prav na področju spolnosti ''spremenila'' v objekt, ki je bil namenjen zgolj rojevanju in zadovoljevanju moškega nagona.
*


Sicer pa, če sem odkrita, mnogi so danes v slabšem položaju, kot so bili naši predniki.
Ženske so bile nekoč priklenjene na moškega, ker so bile finančno odvisne od njega.
Ženske iz 21. stoletja pa so polne informacij o sebi, intimi, imajo svojo takšno in drugačno neodvisnost, pa jih je še zmeraj odločno preveč, ki ''padajo po stopnicah'' in dovolijo, da se moški izživljajo nad otroki.

Torej..?



















http://www.gorenjskiglas.si/article/20131230/C/131239978/1039/moskim-pravica--zenskam-dolznost-
http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/kako-neki-so-seksali-nasi-dedki-babice

Komentarji

  1. Dragica Novak4. januar 2014 ob 04:22

    Stvari se v bistvu ne spreminjajo tako hitro, kot kdaj mislimo. Odvisnosti v medsebojnih odnosih, ki jim lahko mirno rečemo storilec in žrtev je še vedno veliko, ker določeni vedenjski vzorci se prenašajo iz generacije v generacijo. Velik premik je že v tem, da se je o tem začelo govoriti in pisati, da to ni več tabu tema, nekaj malega se je spremenila tudi zakonodaja, čeprav samo za zelo kratek čas, zelo veliko stvari pa je še vedno tabu in skrito za zidovi, tudi padanje po stopnicah se ne bo tako hitro končalo, kot bi želeli

    OdgovoriIzbriši
  2. MILENA MIKLAVČIČ4. januar 2014 ob 06:07

    zame osebno je navečja tragedija to, da se mnogi, ki ji pripovedujem o težkem življenju včasih, nad slišanim zgražajo in čudijo, to, da pa ogromno žensk - tudi v naši sredini- še zmeraj živi zraven nasilnežev, četudi imajo vse možnosti, da od njih odidejo, se pa nikomur ne zdi več kot toliko čudno....

    OdgovoriIzbriši
  3. babica25. oktober 2014 ob 06:13

    Ko je bila moja hčerka prvič tepena , smo ji omogočili, da se je oddalila od moža, kasneje je po svoji volji šla nazaj k njemu. Udaril je ni nikoli več (ni bil alkoholik), vendar zakon ni bil posebno uspešen (ne samo po njegovi krivdi, bila sta preveč različna). Zato se še danes, po več kot dvajsetih letih sprašujem, če ne bi bilo takrat pri prvem konfliktu bolje, ko bi se ločila.

    OdgovoriIzbriši
  4. Novo Mesto Sračnik19. oktober 2019 ob 13:44

    Družina,oče poznavalec ljudi,reševalec njihovih usod.Vse razume,vsem pomaga uspešen pri svojem delu.Doma ima lažje prizadetega otroka.ne prenesega odseli se takoj po ženini smrti in ljubljenega naslednika prepusti v varstvo hčeri in svoji materi. Ko se upreta prične z izsiljevanji,različnimi,nasiljem in onemogočanjem da bi hčerka zaživela lastno življenje.Ko zanosi mora na splav.To opravi a očetu zbeži.Oče jo s posredovanjem sodelavcev prikliče nazaj in dovoli poroko.Zet se kmalu upre vzgoji in skrbi za bolnega svaka.Izsiljevanje in ločitev.Hčerka odide za možem a se zaradi manipulacij vrne domov in ponovno prevzame skrb za duševno prizadetega brata.Popolnoma je na špagi,počne vse živo,se zaplete celo v razmerje z očetovim nadrejenim da bi se uspela rešiti okovja.Brat v svoji razvajenosti in nerazumevanju počne stvari,ki si jih v največji nočni mori ne moreš zamišljati.Oče ga ščiti in pregovarja hčero da naj razume in upošteva.Pri 30 brat spolno zlorabi hčerino punčko.Za dogodek izve od policije in iz šole.Zbeži v Varno hišo,sledijo sodni postopki v katerih odvetnikočeta in brata dokaže" da si je sestra zgodbo izmislila ker se je hotela znebiti brata in sama obdržati hišo.Ženska nadaljuje s tožbami.Nikjer uspeha oz.sodni sklep v njeno korist a neizvršljiv po nekih božjih čudežih.Stari oče se kasneje poveže z vnukinjo in jo prepriča v materino pokvarjenost.Dekle prekine stike z materjo. mati odide pusti delo 30 let in prekine z vsemi stiki.Dekle se poroči,dedek ji pokloni hišo vikend in BMW,dekle prevzame skrb za strica,za človeka,ki jo je mladoletno posilil.Živijo v eni krasni hiši skupaj.Dekletov starejši sin že kaže živčne motnje kljub temu,da je odličnjak.Nikome ništa tako je še danes 19.10.2019.Vsako posredovanje je označeno za vtikanje v mlado družino.Na mizi leži služben apištola REX-naj si babica požene kroglo v glavo,popije strup ...ali naj piše piše..Morda bodo prebrali Bogovi in spremenili usodo,ki jo ševedno določa dedek iz groba.No sedaj že pradedek.

    OdgovoriIzbriši
  5. Novo Mesto Sračnik19. oktober 2019 ob 13:48

    Še danes ne razumem kako je lahko sodnica izrekla tako blago kazen za tako kruto kaznivo dejanje in nasedla odvetniku,da je prišlo do prijave zaradi materijalnih koristi saj je ovadnbo podala policija in tam otri jasno piše-pri svojem delu....so zasledili...

    OdgovoriIzbriši

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

-
Slika
    KAKO VEŠ, KDAJ PRIDE ČAS, DA SE UMIRIMO? Ko sva se z Damjanom prvič srečala, bilo je to leta 2001, enkrat pomladi, je ravno kupoval novo stanovanje. Jezil se je, ker se v Sloveniji ne more človek na nobenega zanesti, ker je vse tako drago in ker je povsod sama barabija. Vse življenje se je potepal po svetu. V nekem pretepu, tik za avstrijsko mejo, so mu zbili vse zobe, od takrat mora nositi protezo, to pa je edina stvar, ki mu gre na živce. Če bi bil bolj vztrajen pri študiju, bi bil lahko arhitekt, tako pa se mu ni ljubilo sedeti pri knjigah, in je raje gradil hiše in mostove. Koliko gradbišč je zamenjal, ne more niti prešteti. »Samo po tem jih ločim med seboj, kakšno hrano smo jedli,» se zasmeje in mi potem, ko vidi moj nejeverni pogled, razloži, da je hrana na gradbiščih, kjer so v glavnem sami moški, bistvenega pomena. »Na gradbiščih, zlasti v muslimanskih državah, nikoli ne dobimo na mizo svinjskega mesa. Samo piščanca in ribo. In če   pošten Gorenjc,...
Preberite več

EVA IN OČE

-
Slika
    Eva (1980): »Rodila sem se, ko sta bila starša že malo starejša. Mama je imela 38 let, ata pa pet let več. Brata sta že odšla od doma, tako da sem imela vso starševsko ljubezen le zase. Priznati moram, da je ni bilo veliko. Mama se je ves čas obnašala, kot da sem ji odveč, ata pa nikoli ni imel časa. Od doma je odhajal prvi, vračal se je, ko sva že sedeli pri večerji. Na srečo sem bila priden otrok. Popoldneve sem preživljala ob knjigah ali pa sem sedela na balkonu (ven nisem smela iti) in opazovala druge otroke, ki so se igrali na dvorišču. Zanimivo je bilo, da se nikoli nisem dolgočasila, zato se tudi nisem počutila osamljeno. Potem pa je šla mama na operacijo žolčnih kamnov in z očetom sva ostala sama doma. Presenetilo me je, ker me je že prvi dan prišel iskat v šolo in potem sva skupaj preživljala popoldneve. Pogovarjala sva se o knjigah, in četudi je bil po poklicu biolog, je, ko je bil mlajši, veliko bral. V enem samem tednu, ko mame ni bilo, me je naučil kotalk...
Preberite več

ZAPIS O ROJSTVU, SPLAVU, OTROCIH

-
Slika
Ugotovila sem, da se je največ otrok rodilo v pomladnih mesecih (marec, april, maj) – izstopa mesec marec, nato v zimskih mesecih (december, januar, februar), sledijo poletni in nato jesenski meseci. V času, ki sem ga najprej raziskovala (1900 – 1960), so se ženske najbolj bale zanositve. Kljub pomanjkanju informacij so vedele, da morajo biti previdne. Vsaka nosečnost jim je – tako so menili – za kakšno leto skrajšala življenje.  Mnoge so že zelo zgodaj izgubile zobe, zredčili so se jim lasje, maternica se jim je povesila, prsi tudi, mehur ni več držal vode. Nosečnost pred poroko je pomenila sramoto, ki se je neizbrisno prilepila na vso družino, ne le na žensko, ki se je pregrešila. Edina kontracepcija, ki je pri ženskah prišla v poštev, je bila vzdržnost. Strah pred nosečnostjo je bil v njih globoko zasidran. Svoje pa je naredila tudi vzgoja, ki je tudi zato, da dekleta ne bi popustile sladkim besedam, okoli spolnosti napletla veliko grdih zgodb, ki so predstavam o združitvi m...
Preberite več