JUTRI 2052

http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/v_srediscu/1042518208 http://www.jana.si/2012/08/mislim-da-seks-ni-zelo-pomemben/ http://milena.blog.drugisvet.com/author/milena/ http://www.siol.net/kultura/knjizni_molj/2011/06/milena_miklavcic_o_zenskah_taksnih_kot_so.aspx http://www.youtube.com/watch?v=_hlnPWz966Q http://www.facebook.com/milena.miklavcic http://www.seniorji.info/KULTURNI_DOGODKI_Knjiga_Zenske http://www.zal.sik.si/zenske-milene-miklavcic/ http://www.youtube.com/watch?v=oBH6ycVDhHo http://literarni-val.usersboard.net/t3230-milena-miklaveie-da-se-predstavim http://www.gorenjskiglas.si/novice/kultura/index.php?action=clanek&id=61265 http://www.gorenjci.si/osebe/miklav%C4%8Di%C4%8D-milena/735/ http://knjigarna.enakupi.com/Pika-na-B-Milena-Miklavcic-pr-17966.html http://tvslo.si/predvajaj/milena-miklavcic-moj-prijatelj-strah/ava2.135053900/ http://knjigarna.enakupi.com/Pri-hrastu-na-levo-Milena-Miklavcic-pr-17965.html http://www.delo.si/dru...

Na mednarodnem literarnem natečaju v Schwanenstadtu v Avstriji ( skupaj z ilustratorko Tatjano Filipič ) sem v juniju 2012, v močni konkurenci prejela posebno omembo žirije za knjigo Kdo je razdrl lastovičje gnezdo?. odlomek Kdo je razdrl lastovičje gnezdo? ''Spet sem doma!'' je vzkliknila lastovica in odložila težke kovčke na strešni žleb hiše v Zakajčkovi ulici. Bilo jih je točno deset, toliko, kot je bilo ptičjih sosedov, ki so že nestrpno čakali na njen prihod. Do vrha so bili napolnjeni z darili in lastovica se je pošteno utrudila, saj jih je vso dolgo pot iz Afrike nosila na hrbtu. ''Samo za hipec si odpočijem,'' je rekla in si popravila krila. Že je hotela zatisniti oči, ko se je spomnila:''Najprej moram pogledati, kako je z mojim gnezdom, ki sem ga zapustila lansko jesen!'' Dvignila se je v zrak, zaprhutala pod streho, toda o njem ni bilo ne duha ne sluha. ''Vem, da mora biti tu...

''Uči se sine, da ti v življenju ne bo treba garat tako kot meni,'' je dejal oče pri kosilu in medtem ko sem trmasto gledal v rob mize, ki je bil videti obrobkan, lahko tudi umazan, nisem točno vedel, saj so se oči, bolj kot ne, površno sprehajale sem in tja, srce mi je nervozno bilo in slina, ki se je še maloprej navdušeno nabirala v ustih, je čudežno izginila, da sem potem na suho požiral nervozo, zaradi katere so se mi tresle roke. Sedeli smo v gostilni Pri Katerniku, sestra, brat, oče in mama. Bil sem najmlajši pa tudi edini, kateremu so učitelji dejali, da ima v glavi dovolj pameti, da odide v širni svet, kjer se lahko še česa nauči. ''Tudi jaz bi rada šla na gimnazijo, pa ste rekli ne,'' je tiho protestirala sestra Minka in krčevito stiskala k sebi malega Nikolaja, ki se ji je rodil točno na sedemnajsti rojstni dan. Očetova roka, s katero je nesel v usta žlico vroče juhe, je za trenutek zastala, mama, ki je   začutila, da se bomo spe...