JUTRI 2052

  otroci iz naše ulice v času, ko smo gradili hiše. Pazili so drug na drugega.... Hiša je imela prednost pred zasebnim življenjem Na račun hiše so graditelji zanemarili svoje družabno življenje, zakonske dolžnosti, veliko manj so se tudi posvečali otrokom. Vse napore, želje in cilje so vložili v hišo, saj se je vsak želel čim prej preseliti na svoje. Ludvik: »Kopalnica še ni bila izdelana niti spucana , toda prinesli smo modrace , jih namestili po tleh in tam spali. V kuhinji smo imeli le star šporgert , vendar ne morem opisati veselja, ki smo ga čutili, ko smo bili v napol dograjeni hiši, pa kljub temu na svojem. Še dolgo je bilo treba šparat , žena še zmeraj ni bila zaposlena niti nisva imela kam dati otrok, veliko sva morala delat tudi v žernadi , da smo dobili zastonj ozimnico. Denar iz fabrike je šel ves za hišo, od tega, kar sem šušmaril po šihtu, smo pa živeli. Ob sobotah in nedeljah sem igral na harmoniko po ohcetih, da je bilo malo več soudov.« Mira: »Ko sem rodila

  PA SREČNO! Pred nami so trenutki, ko počasi že vstopamo v novo leto, ki je zaenkrat še čisto in belo kot nepopisan list. Z najboljšimi željami, ki jih obilo delimo med sabo, si želimo, da bi se v prihodnjih 365 dneh pisale lepše, boljše in bolj srčne zgodbe, kot so se v letu, ki ga z nemalo grenkobe puščamo za seboj. Čisto človeško je, da neradi priznamo, da smo naredili kaj narobe, da smo ga polomili. Največkrat trmasto vztrajamo pri storjeni napaki, čeprav se globoko v sebi zavedamo, da si s tem delamo medvedjo uslugo. Čez noč se težko spremenimo. Takšna je pač človeška narava. Za spremembe potrebujemo več časa. Pogosto se sprašujemo, zakaj, za vraga, prijateljica še zmeraj vztraja pri partnerju, ki jo pretepa. Zakaj si sosed ne poišče druge službe, takšne, kjer ga delodajalec ne bo izkoriščal. Zakaj hodimo vedno znova v en in isti kotiček na obali na dopust, čeprav že vnaprej vemo, da se bomo dolgočasili in nas bodo izdatno popikali komarji. Se potem pogledamo v ogledalo in se vp

    Danes bi vam rada zaupala Urbanovo zgodbo. Zapisala sem jo pred skoraj dvajsetimi leti.   Že to, da je imel Urban dvojčka - Gregorja, je nenavadno. Neka babica mi je pravila, da so v ''starih časih'' le redkokateri dvojčki preživeli. Urban in Gregor pa sta. Žal pa je Gregor pri sedemdeset lezel na streho, lestev se mu je izmaknila, padel je na tla in se ubil. »Pa tako sva načrtovala, kako bova skupaj praznovala stoti rojstni dan! A kaj, ko je bil trmast kot osel, » se razjezi Urban. »Nikoli ni poslušal ne žene, ne mene, za bolj pametnega od ostalih se je imel….« Pri teh besedah udari s palico nekajkrat ob tla, kot da bi hotel potrditi vsako besedo posebej. Odkar ne vidi dobro, živi pri hčerki in to mu je v veliko breme. Navajen je bil samostojnosti, da je lahko počel, kar je hotel…   Beseda je dala besedo, v mislih se je povrnil v mladost. Urban se najbolj spominja dne, ko je v faro prišel nov župnik. Bil je starejši in farani so se jezili, češ

  Joseph Brickey 💗💗💗 Skozi leta in številne izkušnje se začnemo zavedati, da je družina najpomembnejša vrednota, ki jo imamo. Zato vam zelo iskreno in iz srca želim, da bi Božič preživeli med tistimi, ki so vam blizu in vas imajo radi. Vi pa njih. Nekoč, ko so bili drugačni časi, so si ljudje za leto, ki je prihajalo, želeli le zdravja in malo sreče. Imeli so še kako prav. Torej: enga srečnga pa enga zdravga 2024 ! Milena 26. decembra, ko bomo praznovali Dan samostojnosti in enotnosti , pa dvignimo čašo visoko v zrak in zavriskajmo: ljubezni do domovine, ki jo nosimo v srcu, nam nihče ne more vzeti. Zdravica

PRVA: V javnosti je v teh dneh odmeval dokument vatikanskega urada za nauk vere, ki omogoča podelitev blagoslova parom v ’neurejenih zvezah’. A pozor: ni me zbegala ''reklamna poteza'' (to niso moje besede, ampak besede enega od cerkvenih dostojanstvenikov) zdajšnjega papeža, zbegalo me je, KAKO MALO ali nič vemo o spolnosti nekoč in danes. Polne glave imamo floskul, ki so nam jih tja vtepli tisti, ki prav tako ne vedo vsega, kar bi morali. Ta misel ni zrasla na mojem zelniku, ampak mi jo je povedal gospod profesor, ki poučuje na eni od slovenskih gimnazij. Ko je prebral moje štiri knjige Ogenj, Rit in Kače Niso Za Igrače , ni mogel verjeti, kako pomanjkljivo je bilo njegovo znanje o spolnosti, o čistoči, o medsebojnih odnosih, o življenju zadnjih 100 let nasploh. DRUGA: V minulem tednu so imeli na marsikateri OŠ naravoslovni dan. Pogovarjali so se o ''grozečih'' nevarnostih, ki danes ogrožajo življenje na zemlji. Na eni OŠ so se pogovarjali tudi o '

 HURAAAAAAAAAAAAAAAAAAA, SPET JE TU! Ko je pred skoraj 30 leti prvič izšla tale prikupna knjiga črkastih zgodb ABECEDA IZ ZAKAJČKOVE ULICE , je bila čez noč razprodana. Vzgojiteljice in učiteljice, ki so jo prvič prebirale, ko so same obiskovale prvi razred, so mi predlagale ponatis. Letos sem si vzela čas, posodobila nekatere zgodbe, a bistvo je ostalo na dlani: otroci se hitreje naučijo abecede, če jim pri tem pomagamo z zgodbami. Knjiga je lahko zelo dobrodošlo v košu letošnjega Božička. Zanjo bo odštel le 15 € ! P.S Skupaj s Kuharskimi prismodarijami pa boste odšteli 30€. Naročilo: jutri2052@gmail.com

  Ljubi moji dušebrižniki. *Ko boste naslednjič klicali na kakšno RA ali TV postajo zato, ker bodo tam objavili z menoj intervju, pa jim zagrozili, da jih ne boste več ne gledali ne poslušali, ker so se spustili na tako ''nizek nivo'' , da so skupaj z menoj spregovorili o spolnosti.... *ko se boste naslednjič križali, ko bo kdo omenil moje knjige in pri tem vzvišeno in spodobno zinili ''fuj''... *ko boste naslednjič razglašali vsem, ki vas bodo želeli poslušati, da knjig Ogenj, Rit in Kače Niso Za Igrače ne boste prebrali, ker ste ''pošteni'' in moralni.... *ja, ljubi moji, takrat pa se spomnite na tale zapis, ki sem ga danes našla v Slovenskih Novicah. Veste, tudi (!) zaradi takšnih, ki rinejo z glavo v pesek, se dogajajo grde reči in tudi zaradi takšnih trpijo predvsem otroci. Ker jim ''moralni'' in ''pošteni'' ne verjamejo, ko pripovedujejo o grozotah, ki jih doživljajo ali znotraj družine ali kjerkoli